Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


09.04.2018

Avstrijci znajo s Kitajci, Slovenci bodo pristavili lonček

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.04.2018

Osnova današnje sheme prog LPP izvira iz leta 1971

Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.


09.04.2018

Alternativni predlog v obliki pajkove mreže

Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.


08.04.2018

Še pišete na roko?

Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.


08.04.2018

Posebna vrednost sporočila, napisanega na roko

Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.


08.04.2018

Teden pisanja z roko

Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.


08.04.2018

Zakaj pisati na roko?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.04.2018

Dnevnik že pol stoletja informira gledalce

15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.


06.04.2018

Vsaj polovica sveta še vedno nima dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev

Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.


06.04.2018

Usposabljanje gasilcev in prvih posredovalcev ob prometnih nesrečah

O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?


05.04.2018

Zloraba zdravil v športu in drugje

Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.


05.04.2018

Spolno nasilje v športu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


04.04.2018

Transmaščobam je odklenkalo

V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu. 


04.04.2018

Slovenski start-upi uspešno vabijo vlagatelje

O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.


03.04.2018

Samovozeča vozila v Sloveniji

Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.


03.04.2018

Ameriški fiziki so si ogledali reaktor TRIGA

Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač. 


02.04.2018

Okoljski Robin Hood, ki rešuje želve

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.04.2018

O prvoaprilskih in drugih lažeh s poslušalci Prvega

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.04.2018

1. april in poslušalci Prvega

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.04.2018

Morski levi v Kočevju

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 195 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov