Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Zakaj ima šampanjec oziroma peneče vino še danes aristokratski prizvok? Kako se z njim pravilno nazdravlja in zakaj lahko pijemo penino, če smo na dieti?
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ne bo tekel v potokih, bo pa o njem tekla beseda.
“Šampanjec ali peneče vino ima aristokratski prizvok, saj so si ga v 17. stoletju lahko privoščili samo plemiči. Peneče vino je bilo zelo drago in zelo redko. Steklenice so bile slabe, zaradi vsebnosti oglikovega dioksida jih je veliko počilo.”
Danes so penine bolj dostopne, vrhunska sommelierka Mira Šemić pravi, da lahko dobro steklenico penečega vina dobimo že za okrog 10 evrov.
“Poleg tega se penine prilegajo k vsaki hrani. Dobre penine imajo zelo malo sladkorja, tako da če ste na dieti, si lahko penino privoščite brez slabe vesti.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Zakaj ima šampanjec oziroma peneče vino še danes aristokratski prizvok? Kako se z njim pravilno nazdravlja in zakaj lahko pijemo penino, če smo na dieti?
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ne bo tekel v potokih, bo pa o njem tekla beseda.
“Šampanjec ali peneče vino ima aristokratski prizvok, saj so si ga v 17. stoletju lahko privoščili samo plemiči. Peneče vino je bilo zelo drago in zelo redko. Steklenice so bile slabe, zaradi vsebnosti oglikovega dioksida jih je veliko počilo.”
Danes so penine bolj dostopne, vrhunska sommelierka Mira Šemić pravi, da lahko dobro steklenico penečega vina dobimo že za okrog 10 evrov.
“Poleg tega se penine prilegajo k vsaki hrani. Dobre penine imajo zelo malo sladkorja, tako da če ste na dieti, si lahko penino privoščite brez slabe vesti.”
Gremo na potep. Lahko bi celo rekli- dvojni potep. Prva pot nas bo odpeljala kakšnih 1700 km jugozahodno, na Sicilijo, v kraj Erice. Druga pa v svet znanosti in znanstvenega novinarstva. V svet, v katerem se torej delo znanstvenikov prepleta z delom tistih, ki poročajo o njem. Kako znanstvene zgodbe prenesti do širše javnosti? Kako nekaj kompleksnega povedati jasno, a ne preveč poenostaviti? Kaj so to nevtrini? Koliko vemo o znanstvenih zgodbah iz, recimo, Malezije? Naša navigatorka do odgovorov na ta vprašanja bo Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poslanke in poslanci že dobrih 10 mesecev sedijo v klopeh državnega zbora. Kaj so v tem času postorili, kako poteka sodelovanje tako znotraj državnega zbora kot z vladno stranjo in kako na delovanje državnega zbora vpliva bližina evropskih volitev, smo vprašali predsednika Dejana Židana. Z njim se je pogovarjala Nataša Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Soča velja za eno najlepših rek v Evropi. Njena smaragdna barva, živahne brzice in slikoviti tolmuni v zgornje Posočje privabljajo ljubitelje narave od blizu in daleč. Predvsem je Soča raj za kajakaše, raftarje, ribiče, fotografe in vse, ki iščejo sprostitev v naravi. Odslej si lahko najbolj divji in javnosti najmanj poznan del Soče - od Kobarida do Trnovega - od bliže ogledajo tudi pohodniki. Sredi aprila so namreč tam odprli novo pot, poimenovano Soška pot. Trasiral in uredil jo je Jože Šerbec z ekipo pomočnikov. Z njim se je po Soški poti podala Nina Brus.
Kot smo že poročali se je danes Japonski cesar Akihito na tradicionalnem obredu v cesarski palači v Tokiu odrekel prestolu krizantem. To je prva abdikacija v deželi vzhajajočega sonca po dveh stoletjih. Cesar Akihito je v desetminutnem obredu v Borovi dvorani, ki velja za najelegantnejšo v cesarski palači, izrazil hvaležnost prebivalcem Japonske, ki so ga sprejeli kot simbol države in so ga pri tem podpirali. Akihito je 125. japonski cesar postal 8. januarja 1989 po smrti svojega očeta cesarja Hirohita, v čigar imenu se je Japonska borila in izgubila v drugi svetovni vojni. Jutri bo potekala še ena slovesnost, na kateri bo prestolonaslednik, 59-letni Naruhito zasedel prestol in nasledil cesarske insignije, kot sta sveti meč in dragulj. Tudi ta obred bo trajal le deset minut. Marsikdo bi pričakoval da bodo obredi daljši. Več podrobnosti v pogovoru povzema dopisnik Uroš Lipušček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred skoraj 100 leti je ameriški kongres sprejel 19-ti amandma, ki je ženskam podelil volilno pravico. Kdo so bile v Združenih državah tiste ženske, ki so se borile za enakost in zahtevale volilno pravico? Kako so se njihove zahteve uresničile in kako dolga pot je še do enakopravnosti spolov in kaj to sploh je? Na povabilo zgodovinarke profesorice doktorice Marte Verginella, nosilke mednarodnega raziskovalnega projekta ERC Eirene, ki se ukvarja s proučevanjem vloge žensk v povojnih tranzicijah na področju severovzhodne jadranske regije, se te dni v Sloveniji mudi ameriška zgodovinarka dr. Ellen Carol DuBois, ki je včeraj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predavala o zgodovini boja za volilno pravico žensk v ZDA. Pred predavanjem se je Urška Henigman z njo pogovarjala o poti žensk do volilne pravice in zdajšnji poziciji v družbi. foto: Urška Henigman
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Slovenske raziskovalke in raziskovalci so se danes pridružili globalnemu shodu za znanost. Osrednji del dogodka z naslovom O čem moramo govoriti, ko govorimo o znanosti v Sloveniji? je bila javna tribuna v Stari elektrarni, s katero so želeli opozoriti na pomen znanosti in tudi na slabe razmere za raziskovalno delo v Sloveniji. Po tribuni so se udeleženci sprehodili tudi do Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. O položaju znanosti v pogovoru Špele Šebenik z dr. Duško Knežević Hočevar iz ZRC SAZU.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
Neveljaven email naslov