Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nazadnje je na mednarodnem parketu pogorel Goran Klemenčič, pred njim so odmevali zapleti ob kandidaturah Alenke Bratušek, Danila Türka, Lojzeta Peterleta
Za mednarodne funkcije se kandidati prijavljajo na mesta, kjer Sloveniji pripada kandidat, pa tudi za položaje, kjer se naš predstavnik poteguje v konkurenci s kandidati iz ostalih držav. Še zlasti v takih primerih je enotna politična podpora od doma zelo pomembna, a se prevečkrat zgodi, da je slovenski kandidat nima.
Kot zadnji je pogorel pravosodni minister Goran Klemenčič. Soočiti se je namreč moral z umazano kampanjo. V dneh, ko se je odločalo o njegovi usodi, ja po spletu zaokrožil krajši videofilm, preveden v angleščino. Njegovo kandidaturo označuje za povsem neprimerno, ker da je v različnih funkcijah, kot predsednik protikorupcijske komisije in kot minister, kršil človekove pravice. Obtožbe so podkrepljene z znano glasbo iz filma o italijanski mafiji – Boter. V Strasbourg je sicer prišlo tudi pismo podpore Klemenčiču, pod katerega se je podpisalo 71 predstavnikov nevladnih organizacij in akademikov, a tudi to ni bilo dovolj. Ker je v prvem krogu glasovanja izmed treh kandidatov dobil najmanj glasov, je v drugem krogu podprl protikandidatko, ki je bila kasneje izvoljena. V izjavi za javnost pa je zapisal, da v Sloveniji očitno še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata.
Kandidaturi nekdanjega predsednika republike Danila Türka za funkcijo generalnega sekretarja Združenih narodov leta 2016 je nasprotovala zlasti opozicija (predvsem SDS). Vladi je očitala, da porablja davkoplačevalski denar za kandidaturo nekdanjega predsednika, Türku pa, da naj bi povojne poboje uvrstil med »drugorazredne teme«.
Tudi Lojze Peterle, ki je konec leta 2016 naznanil kandidaturo za predsednika Evropskega parlamenta, je doma naletel na mnogo bolj hladen odziv, kot v Evropi. Podpore slovenskemu kandidatu iz Ljubljane v Bruselj ni bilo.
Nekdanja slovenska predsednica vlade je leta 2014 kandidirala za evropsko komisarko. Takrat se je v javnosti razpravljalo predvsem o tem, ali je s »samokandidaturo« kot predsednica vlade kršila pravila. Njenemu odhodu ni nasprotovala le opozicija, ampak tudi nova vladna koalicija. Na koncu je Bratuškova od kandidature odstopila, kljub temu pa se je s tem ukvarjala tudi KPK.
Izkušnjo s kandidiranjem na pomemben mednarodni položaj ima tudi nekdanji poslanec in minister profesor doktor Marko Pavliha. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazadnje je na mednarodnem parketu pogorel Goran Klemenčič, pred njim so odmevali zapleti ob kandidaturah Alenke Bratušek, Danila Türka, Lojzeta Peterleta
Za mednarodne funkcije se kandidati prijavljajo na mesta, kjer Sloveniji pripada kandidat, pa tudi za položaje, kjer se naš predstavnik poteguje v konkurenci s kandidati iz ostalih držav. Še zlasti v takih primerih je enotna politična podpora od doma zelo pomembna, a se prevečkrat zgodi, da je slovenski kandidat nima.
Kot zadnji je pogorel pravosodni minister Goran Klemenčič. Soočiti se je namreč moral z umazano kampanjo. V dneh, ko se je odločalo o njegovi usodi, ja po spletu zaokrožil krajši videofilm, preveden v angleščino. Njegovo kandidaturo označuje za povsem neprimerno, ker da je v različnih funkcijah, kot predsednik protikorupcijske komisije in kot minister, kršil človekove pravice. Obtožbe so podkrepljene z znano glasbo iz filma o italijanski mafiji – Boter. V Strasbourg je sicer prišlo tudi pismo podpore Klemenčiču, pod katerega se je podpisalo 71 predstavnikov nevladnih organizacij in akademikov, a tudi to ni bilo dovolj. Ker je v prvem krogu glasovanja izmed treh kandidatov dobil najmanj glasov, je v drugem krogu podprl protikandidatko, ki je bila kasneje izvoljena. V izjavi za javnost pa je zapisal, da v Sloveniji očitno še nismo dosegli ustrezne stopnje demokratične zrelosti, da bi enotno podprli svojega kandidata.
Kandidaturi nekdanjega predsednika republike Danila Türka za funkcijo generalnega sekretarja Združenih narodov leta 2016 je nasprotovala zlasti opozicija (predvsem SDS). Vladi je očitala, da porablja davkoplačevalski denar za kandidaturo nekdanjega predsednika, Türku pa, da naj bi povojne poboje uvrstil med »drugorazredne teme«.
Tudi Lojze Peterle, ki je konec leta 2016 naznanil kandidaturo za predsednika Evropskega parlamenta, je doma naletel na mnogo bolj hladen odziv, kot v Evropi. Podpore slovenskemu kandidatu iz Ljubljane v Bruselj ni bilo.
Nekdanja slovenska predsednica vlade je leta 2014 kandidirala za evropsko komisarko. Takrat se je v javnosti razpravljalo predvsem o tem, ali je s »samokandidaturo« kot predsednica vlade kršila pravila. Njenemu odhodu ni nasprotovala le opozicija, ampak tudi nova vladna koalicija. Na koncu je Bratuškova od kandidature odstopila, kljub temu pa se je s tem ukvarjala tudi KPK.
Izkušnjo s kandidiranjem na pomemben mednarodni položaj ima tudi nekdanji poslanec in minister profesor doktor Marko Pavliha. Z njim se je pogovarjala Jolanda Lebar.
V tretjem protikoronskem svežnju bo vlada predvidoma opredelila tudi ključne energetske projekte, ki bi jih rada izpeljala ali vsaj zastavila v tem mandatu. Te investicije naj bi prispevale k oživitvi investicijskega cikla in pomagale gospodarstvu, ki ga hromi epidemija. A mnenja o tem, česa se najprej lotiti, niso enotna.
Potem ko je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred prazniki sprejelo odločitev o obiskih stanovalcev v Domovih za starejše občane, si zaposleni v domovih prizadevajo za varne obiske. To je najbolj pomembno za zdravje stanovalcev. Že tako obremenjene zaposlene pa čaka še več dela, saj varnih obiskov za svojce ne morejo zagotoviti kar čez noč. Na Spodnjem Gorenjskem pri postopnem odpiranju domov za obiskovalce svetuje tudi ekipa zdravnikov in epidemiologov. Tako je tudi v Kranju in v Škofji Loki, kjer okužb ni bilo. Stanje v tamkajšnjih domovih je preverila Aljana Jocif, z vršilcem dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom pa smo pogledali tudi širom Slovenije.
Medicinske sestre - babice ob mednarodnem dnevu opozarjajo na povezovanje z ženskami v vseh življenjskih obdobjih, delujejo kot zagovornice pravic žensk.
V preteklih šestih karantenskih tednih smo se morali v skrbi za zdravje marsičemu odpovedati; ne le skodelici kave v svojem najljubšem lokalu, pač pa tudi prehranjevanju zunaj doma, nakupovanju oblačil in obutve, knjigam in seveda druženju s prijatelji in sorodniki. Nekatere od teh običajnih dejavnosti se z današnjim dnem vračajo. Kako smo se ponovnega odpiranja lokalov, trgovin, knjigarn in frizerskih salonov lotili v središču Ljubljane, si je pobliže ogledala Cirila Štuber.
4. maja pred 40. leti je v ljubljanskem kliničnem centru umrl jugoslovanski predsednik Josip Broz-Tito, mož, ki je poosebljal skupnost jugoslovanskih narodov. Prenos oblasti na kolektivno predsedstvo je minil brez pretresov vendar se je kmalu nato v državi poglobila huda gospodarska kriza. Sčasoma je prerasla v politične napetosti in doživela vrh v mednacionalnih sporih, ki so povzročili razpad Jugoslavije in desetletje vojn na njenem ozemlju.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na praznik dela predstavljamo 9 zgodb različnih ljudi in poklicev. Vsaka na svoj način odstira pogled na življenje v teh koronačasih. Pogovarjali se bomo z zdravnico in mamo petih otrok, z raziskovalcem, s podjetnikom, z delavko v domu za ostarele, delavko v turizmu, s kulturnikom, športnikom in sindikalistom.
Ob prazniku dela so se tudi v Podravju ljudje prebudili ob zvokih tradicionalnih budnic. Gasilci in drugi prostovoljci v avtomobilih so glasno po megafonih predvajali posnetke godb na pihala in delavce spomnili na nikoli končani boj za delavske pravice. Delavcem, ki bi se - potem, ko se lahko znova odpravimo tudi v druge občine - tradicionalno podali na priljubljene izletniške točke v Podravju, pa je dopoldne zagodlo vreme. Zaradi dežja je ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Halozah - skoraj 900 metrov visoka Donačka gora - samevala.
Na praznik dela smo se na Prvem družili tudi s tistimi, ki so si delovno mesto ustvarili sami. Mali Junaki so lani postali slovenski startup leta, po sedmih letih od ustanovitve, danes zaposlujejo že blizu 200 ljudi, prisotni so na sedmih trgih in kot boste slišali bodo tej številki kmalu dodali še nove. S tako rastjo so pravzaprav Mali junaki postali precej veliki, visoka je tudi številka prodanih personaliziranih knjig – milijon in pol. Smart Optometry je malo zagonsko podjetje iz Idrije, zaposluje 5 ljudi in deluje v zelo specifičnem segmentu trga, precej specifična pa je tudi njihova javnost. Zdaj se ukvarjajo z razvojem aplikacije, ki je namenjena otrokom s težavami v vidnem sistemu, pobuda zanjo pa je prišla s strani strokovne javnosti, kot nadgradnja njihovega primarnega produkta. Sogovornika Ane Skrt sta Mic Melanšek in Žan Menart.
Oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 55 let, v zadnjih nekaj tednih pa smo vsako jutro zavrteli odlomek intepretacije pravljice Josipa Ribičiča Miškolin. V 25ih delih smo tako lahko vsako jutro 20 do sedmih slišali pripovedovanje Jurija Součka ter njegovo zmožnost vživljanja v celotno mišjo družino in vse, ki so jim prekrižali pot. Nataša Rašl je Jurija Součka poklicala ob začetku predvajanja Miškolina na Prvem, pa tudi zdaj ob koncu.
Prvi maj je praznik delavcev v borbi za boljšo prihodnost, za boljšo družbo, ki ne bo dopuščala niti izkoriščevalcev niti izkoriščanih. Praznik dela prvega maja praznujejo v večini držav sveta. Po eni strani kot spomin na krvavo zatrte demonstracije leta 1886 v ameriškem Chicagu in po drugi strani kot opomin sedanjim lastnikom kapitala, katerih odnos do pravic delavcev je dostikrat žal znova vse bolj takšen, kakršen je pred 130 leti privedel do delavskega upora. O pomenu dela se je Marko Rozman pogovarjal s Dr. Rudijem Klanjškom, profesorjem na filozofski fakulteti Maribor.
Kot nam je povedal zobozdravnik in član odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadej Ostrc, naj bi se po prvomajskih praznikih sistem začel postavljat v ustaljene tirnice. Z delovanjem vstopnih točk, ki bodo seveda vzpostavljene tudi čez prvomajske praznike so zadovoljni. . Kot je še dejal, so bili zobozdravniki pri nas »med prvimi v Evropi, ki so zobozdravstvene ambulante ob nastopu epidemije zaprli, in zdaj morajo biti pogumni, da jih čimprej znova odprejo. Izkušnje in znanje imajo, je še dodal in če se bodo vsi držali navodil, se ni ničesar bati«.
Koronavirus ni prinesel le hudih zdravstvenih posledic, temveč radikalno spremembo delovanja družbe; globalno samoosamitev, prepoved svobode gibanja in druženja ter povsem nova pravila vsakodnevnega življenja. Tudi v Sloveniji, kjer ukrepi trajajo že pol drugi mesec, se je drastično spremenilo življenje ljudi, pa podoba javnega prostora in delovanje javne sfere, ki se je skoraj v celoti preneslo na splet. Več o spremembah in o vprašanjih, ki jih odpirajo, v prispevku Martina Černe.
Poslušalci se večkrat obrnete na nas z različnimi vprašanji, sploh v času epidemije se je teh vprašanj nabralo kar nekaj. Da poiščemo odgovore, se obrnemo na pristojne institucije in vam »prek radijskega etra« posredujemo njihov odgovor. Tako nas je poklicala tudi gospa Cveta z Dolenjske, ki je svojca, ki sicer živi v domu starejših občanov, v času epidemije vzela domov. Kljub temu pa mora domu plačati dnevno oskrbo, odšteje se le hrana, kar se ji ne zdi smiselno, saj starostnika v domu že več kot mesec ni. Odgovarja v.d. sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Iz Celja se nam je oglasil Matija Mastnak. V času, ko tudi za dijakinje in dijake seveda pouk poteka na daljavo, pa na Gimnaziji Celje Center kažejo, da to nikakor ni ovira za ustvarjanje in kreativo. Več pa v prispevku. Z dopisnikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Ob dnevu upora proti okupatorju se o uporništvu pogovarjamo z nekdanjo evropsko komisarko Violeto Bulc in katoliškim duhovnikom, pisateljem in vsestranskim razumnikom patrom Karlom Gržanom. Tudi z zornega kota sodobnih bivanjskih ujetosti – na materialni in duhovni ravni. Kako smo se skozi zgodovino oblikovali v tem uporništvu in dozoreli kot narod. Na njunem domovanju na Konjskem vrhu pod Raduho v Gornji Savinjski dolini ju je obiskal Tone Petelinšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija novega koronavirusa že šesti teden hromi življenje v Sloveniji.Podatki kažejo, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, zalegli. Število okuženih je padlo in ne narašča več. Mnoge zdaj zanima, kakšno bo naše življenje po prvem maju, številni pogledujejo že tudi proti poletnim mesecem. Ali bomo širjenje novega koronavirusa uspeli zaustaviti do poletja? Kdaj ne bo novih primerov okužb? Ali lahko pričakujemo drugi val koronavirusne bolezni v Sloveniji? Kaj kažejo matematični modeli in kaj pravijo strokovnjaki v prispevku Iztoka Konca. Pred mikrofon je povabil matematika prof. Janeza Žiberta, fizika prof. Matjaža Perca in infektologa prof. Andreja Trampuža. Foto: Janez Žibert
"Če pa oblast ne bo ustrezno reagirala imamo resen problem. Potem bosta pod vprašajem legitimnost in kredibilnost oblasti in vprašanje, do kod seže trgovanje z vplivom, ko gre za nakupe zaščitne opreme. Velika sreča pri vsem skupaj pa je, da se je našel nekdo, ki je bil o tem pripravljen spregovoriti, se izpostaviti in tudi pridobiti dokaze. Ko govorimo o korupcijskih kaznivih dejanjih je to velika redkost."
Ob današnjem svetovnem dnevu knjige Društvo slovenskih pisateljev posebno pozornost posveča katalonski literaturi ter na spletu predstavlja dela katalonskih avtorjev, prevedena v slovenščino. 23. april je sicer v Kataloniji prav poseben praznik, ko na god svetega Jurija, dan knjig in vrtnic, več kot milijon ljudi kupuje knjige, avtorji pa jih podpisujejo in pripravljajo predstavitve. Letos zaradi koronavirusa dogodkov na ulici ni, praznik pa se obeležuje virutalno. Prispevek Špele Novak.
Neveljaven email naslov