Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Pomurci so glede graditve hidroelektrarn na Muri na istem bregu z okoljevarstveniki; oboji menijo, da hidroelektrarne na Muro ne sodijo in zahtevajo izbris te možnosti iz energetskega načrta Slovenije. Po drugi strani pa graditev hidroelektrarn na spodnji Savi že dve leti stoji. Država je zamudila že nekaj rokov, stroji pa čakajo. O paradoksalni situaciji v zvezi z graditvijo hidroelektrarn na Muri in na Savi poročata Lidija Kosi in Suzana Vahtarić.
Bataljonska bojna skupina je dobila slabo oceno za pripravljenost. Slabo oceno smo si dali sami, gre za politična vprašanja in obračune pred volitvami. Robert Škrjenc napoveduje, da bodo sledile kadrovske menjave.
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mohamed Abdul Munem se je že rodil kot begunec – bil je palestinski begunec v Siriji. V Alepu je ustanovil svojo založbo in izdal dela številnih avtorjev – svojih ni smel, saj ni pisal naklonjeno režimu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Triglav bo v letošnjem letu stopil v ospredje zanimanja najrazličnejših strokovnjakov od naravovarstvenikov, filozofov in zgodovinarjev. Prireditve povezane z našim očakom pa se bodo v Kobaridu, Trenti, Mojstrani in Bohinju kot napoveduje Anamarija Kunstelj vrstile vse leto.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob robu odprtja zimskih Olimpijskih iger v Južni Koreji, velja obuditi spomin na , lahko bi rekli - Bohinjsko zimsko olimpijado. Prisluhnite pogovoru z Janezom Pikonom iz Bohinjske Bistrice, poznavalcem lokalne zgodovine, ljubiteljem vsega starosvetnega, ki je izbrskal podatke o tej olimpijadi in dodal spomine domačinov. Prispevek je pripravil Milan Trobič. foto: Ilustrirani Slovenec 1931/prof. Janko Ravnik
András Bodrogi opozarja, da so glasbeniki in umetniki še vedno premalo podjetni in se bojijo digitalnega sveta.
Podjetja v tuji lasti v zadnjih petih letih rastejo hitreje od slovenskega povprečja, je pokazala raziskava Centra za mednarodne odnose na FDV in agencije Spirit, in sicer tako po produktivnosti, izvozu, prodaji kot tudi zaposlenosti.
Neveljaven email naslov