Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Vlada je med epidemijo sprejela odlok o prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Sloveniji zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa. Javni prevoz je zastal, taksiji so lahko vozili, vendar so morali vozniki pred vstopom novega potnika vozilo razkužiti. Taksisti v en glas poudarjajo, da prometa v času epidemije skoraj ni bilo. Taksist Rajko, tako kot mnogi drugi taksisti, dela ni mogel opravljati, saj ni imel zaščitne opreme, kot so rokavice in maska.
Razmere v domovih za starejše se postopoma normalizirajo, ukrepi so manj strogi, kjer ni bilo okužb. Ni še jasno koliko novih oskrbovancev bodo lahko sprejeli, na sprejem pa čaka približno 12 tisoč starostnikov.
Potem ko je aprila število brezposelnih vsak teden poskočilo za okoli 1000, se trend odpuščanja v maju očitno umirja. Ta hip je tako v naši državi 90 tisoč 272 oseb brez dela. Na odboj od dna pa kaže tudi kazalnik zaupanja med gospodarstveniki, ki se je maja glede na april izboljšal za 6,5 odstotne točke. Kljub rahlemu izboljšanju o resnem okrevanju, še ne moremo govoriti.
Nekatera državna podjetja predlagajo zadržanje, to je neizplačilo dobičkov. Bo država na to pristala? Mali delničarji v VZMD so na nogah.
Ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog v času koronavirusa je zagotovo turizem. V Italiji, denimo, bodo veseli, če bodo rešili 30 odstotkov načrtovanega prometa. Turizem v sosednji državi zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda – zdaj pa tam tvegajo, da bo brez dela ostala tretjina turističnih delavcev. Toda hotelirji se kljub temu ne dajo, čeprav vedo, da se bodo v razmeroma normalno stanje vrnili šele prihodnjo pomlad. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o posledicah koronavirusne krize na turizem v Italiji pogovarjal z direktorjem Nacionalnega združenja hotelirjev Federalberghi - Alessandrom Nucaro.
Čustvena povezanost in socialni stiki so ključni za razvoj otrok in mladostnikov, zato bi se morali v šole čim prej vrniti vsi učenci, opozarja razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Dolgotrajna izolacija je pri psihološkem zdravju otrok in mladostnikov nedvomno že pustila posledice. Še posebej so ranljivi tisti učenci, ki doma nimajo spodbudnega okolja in so bili v stiski že pred epidemijo. Z Ljubico Marjanovič Umek se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Med 25. in 31. majem v Sloveniji poteka teden gozdov, letos pod od geslom »Skrbno z gozdom!«, poudarek pa je na spoštovanju gozdnega bontona. Strokovnjaki opozarjajo tudi na posledice množičnega obiskovanja gozdov v času epidemije.
24. maj je Evropski dan parkov, letos poteka pod geslom "Narava dobra za naše zdravje." V Sloveniji imamo tudi Skupnost naravnih parkov, ki jih letos predseduje Triglavski narodni park. S Tino Markun smo se pogovarjali o raznolikosti tega edinega slovenskega narodnega parka.
Bohinjska občina z razdrobljeno poselitvijo in starajočim prebivalstvom je že pred leti začutila potrebo po drugačni organiziranosti svoje socialne mreže, ki bo bolj odzivna, bolj dostopna in bolj vpeta v življenja občanov. Zato je nastal projekt, Mobilni socialni servis, v katerega so povezali različne službe in prostovoljce, ki na terenu odkrivajo in rešujejo težave občanov. Pilotni projekt, ki je posebnost v slovenskem prostoru naj bi trajal pet let, a mu je pandemija že po letu in pol, odkar so ga prvič predstavili javnosti, dal nesluten pospešek. In veliko potrditev. Več Romana Erjavec.
Organizatorji srečanj in dogodkov, postavljalci odrov, šotorov in izposojevalci prireditvene in sejemske opreme povedo, da so med epidemijo ostali brez vseh sredstev.
Profesor dr. Jure Leskovec je profesor računalništva na Univerzi Stanford v Kaliforniji, podjetnik in tudi član odbora direktorjev Ameriško- slovenske izobraževalne fundacije, ki je bila ustanovljena februarja leta 2014 v San Franciscu in na različne načine spodbuja kroženje znanja ter kulturno in gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Tik pred njihovim osrednjim marčevskim letnim dogodkom se je svet obrnil na glavo. Tudi o tem je prof. dr. Jure Leskovec več povedal v pogovoru z Mojco Delač.
Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada predstavila včeraj, ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturni sektor, čeprav slednji po oceni Evropske komisije sodi med pet v tej krizi najbolj prizadetih. Prva dva protikoronska svežnja sta bila bolj splošna, zato so predstavniki kulturnega sektorja pričakovali, da bo njihove težave s posebnimi, sektorju prilagojenimi ukrepi naslovil tretji zakonski sveženj. To so obetale tudi nekatere izjave državne sekretarke na kulturnem ministrstvu. Kulturni sektor posebne ukrepe zato še pričakuje in že ima pripravljene konkretne predloge, tudi po vzoru ukrepov, ki so pripravljeni za pomoč turizmu. Eden od takih ukrepov bi bili tudi vavčerji ali boni za obisk kulturnih ustanov ali nakup knjig.
Digitalizacija odpira številne priložnosti tudi na področju kulturne dediščine. Po eni strani namreč omogoča dokumentiranje in ohranjanje, po drugi je lahko učinkovito predstavitveno in promocijsko orodje. Tega se zavedajo tudi v Idriji, kjer so v času epidemije izdelali tridimenzionalen model idrijskih klavž. Več Nina Brus.
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
Neveljaven email naslov