Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Neveljaven email naslov