Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nabava medicinske opreme in zdravstvenega materiala precej neučinkovita in neorganizirana, najbolj problematično je neobjavljanje javnih razpisov
Računsko sodišče je v reviziji poslovanja naše največje bolnišnice ugotovilo velike kršitve pri nabavi medicinske opreme in zdravstvenega materiala. Predsednika Računskega sodišča, Tomaža Vesela, so tako visoke številke presenetile. UKC bi lahko zaradi ogromnega obsega poslovanja imel velike prihranke, a jih zaradi takšnih kršitev ni bilo:
“Kar 54% vsega materiala je nabavljenega brez uporabe zakona o javnem naročanju, kar znese 70 milijonov. Ta številka je zelo visoka in nas je presenetila, hkrati pa nas je negativno presenetila tudi neurejenost dokumentacije oz. podatki, ki smo jih pridobivali. To je situacija, ki zagotovo ni dobra.”
Vsi popravljali ukrepi Računskega sodišča so usmerjeni v to, da se razmere uredijo, a se bojijo, da bistvenih izboljšav ne bo. Že pred desetimi leti je Računsko sodišče ugotovilo podobne kršitve, a se ni nič bistvenega spremenilo.
“Problem je, da ni kontinuitete. Tisti, ki so dovolj časa v UKC pa očitno nimajo dovolj velikega nadzora pri svojem delovanju. Skratka zapleten krog, ki ga bo potrebno presekat na ta način, da se svet zavoda temu popolnoma posveti. Problem so nenehne menjave vodstev, nižje pa menjav ni in nabavne službe so kar zasidrane, kar pa je težko prekiniti, zlasti nekomu, ki ne pozna dovolj področja. Čez noč pa zakonitosti posla ni moč spoznati.”
Za odgovorne so možne tudi globe, so pa z revizijskim poročilom seznanili tudi policijo in navedli seznam odgovornih oseb, ki so lahko odločilno vplivale na situacijo v letih 2014 in 2015. UKC je namreč dobaviteljem preplačal najmanj 10 tisoč evrov.
“To je preplačilo pri že sklenjenih pogodbah, nastal tudi zaradi pomanjkljivosti pri notranjih kontrolah, vendar to ni znesek, ki bi ga razkrili kot možne prihranke. Teh sploh ni možno rekonstruirat, v kolikor ne uporabljate javno naročilo. Z razpisi trg namreč ni testiran in o prihrankih ni možno govoriti. Če bi razpise dosledno uporabljali, bi lahko govorili kakšne so razlike. Hkrati pa je slovenski trg medicinske opreme specifičen, ker je majhen in dobavitelji izkoriščajo ta položaj, izkoriščajo pa tudi našo slabo organiziranost, kar zagotovo ni potrebno, a žal je nabava pri nas zelo neučinkovito organizirana.”
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval tudi ljubljanski Klinični center. V skopem sporočilu za javnost so navedli, da poročila še niso podrobno preučili, bodo pa takoj uvedli interni nadzor ter aktivno začeli odpravljati napake in izvajati ukrepe za učinkovito pridobivanje in upravljanje medicinske opreme. Seveda pa naša največja bolnišnica še zdaleč ni edina, ki ima neučinkovito in neorganizirano nabavo medicinske opreme in materiala. Vesel napoveduje, da bodo zagotovo preverili tudi druge zdravstvene izvajalce, katere pa ni želel navesti.
Na nepravilnosti pri naročanju medicinske opreme in zdravstvenega material je prva opozorila ekipa novinarjev oddaje Studia 3 Tarča in projekta Ekstravisor.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov