V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah

"Največ, kar lahko v Sloveniji dosežeš v tem športu, je uvrstitev na olimpijske igre"

Mednarodna smučarska zveza Slovenijo na področju športnega sankanja uvršča med manj napredne države.  Ljudi, ki se pri nas resneje ukvarjajo s tem športom, bi skoraj lahko prešteli na prste ene roke. Poleg Tilna Siršeta je v članski kategoriji še en sankač, med mladinci jih je 8 ali 9, nekaj je tudi mlajših sankačev. Njihova “domača” proga je nemški Königsee, saj umetnih prog v Sloveniji ni.

Tilen Sirše se s tem športom ukvarja 12 let. Prvič je na sani, ki so bile nekoliko drugačne, sedel poleti. S sanmi, na katere so pritrjeni koleščki, sankači tudi sicer tekmujejo takrat, ko ni snega. Z umetno ledeno progo se je srečal nekoliko pozneje:

Prve tri vožnje so bile za pozabit. Na prvi sem padel, druga je bila dobra, pri tretji pa sem si zlomil nogo.

Kljub poškodbam in razmeram, ki so daleč od optimalnih, je vztrajal. Ves ta čas je moral usklajevati študij, šport in delo prek študentskega servisa, ki ga je opravljal tudi za to, da bi lahko še naprej treniral.

Skozi vsa leta je bilo treba biti vztrajen, se odpovedati marsičemu. Marsikdo si tega ne predstavlja. Ko pa doživiš to, da se lahko udeležiš olimpijskih iger, je vso odrekanje in ves trud poplačan.

Tilen sicer s svojim nastopom v Pjongčangu ni najbolj zadovoljen, saj je v 2. vožnji padel. Na vprašanje, ali se bo poskušal uvrstiti tudi na naslednje igre, odgovarja, da nikoli ne reci nikoli, so pa zdaj v njegovem življenju v ospredju drugi cilji.