Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.

O razvoju kulta lepote in škodljivosti lepotnih trendov na družbenih omrežjih

Nevarni lepotni ideali

Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in dolgoročno škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, profesorica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je poudarila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.

S tem so si ženske iz premožnejših slojev ožile pas, tako so poudarile reproduktivno postavo. Ta praksa je bila, zanimivo, popularna celo med služkinjami, ki so svojim gospodaricam kradle steznike in se, ko jih niso opazovale, tudi same povijale.

Razvoj kozmetike in kulta lepote

Egipčani so prvi od starih narodov, ki so gojili kult lepote, ki je do določene mere podoben današnjemu. Dr. Mirjana Gašperlin, prof. na študijskem programu Kozmetologija in predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, pripoveduje, da je bila kozmetika v tistem času precej razširjena. Uporabljali so jo moški in ženske, dostopna je bila vsem slojem.

Torej poudarjene ličnice, senčenje obrazov, poudarjene obrvi in trepalnice. Zelo, zelo močno poudarjene črne oči, pričeske, obarvani nohti. Še to je značilno, da so bili Egipčani, predvsem moški, brez dlak. Pri njih je bilo zelo pomembno, da niso bili poraščeni, ker so bile dlake simbol barbarstva.

Že grški zdravnik Hipokrat je pisal o kozmetičnih izdelkih, iz obdobja starega Rima pa je dobro znan Galen, zdravnik in avtor galenskega hladilnega mazila, ki ga še danes izdelujejo po njegovih recepturah. Po njem se imenujejo tudi galenski laboratoriji, ki so del naših lekarn.

Projekt #iamallwomen 

Danes se predvsem najstnice vsakodnevno primerjajo s fotografijami lepotic na družbenih omrežjih. Instagram še posebej dobro pozna Nataša Mernik, modna ter lifestyle blogerka in prvi prepoznavnejši fotomodel z oblinami pri nas, zato je z lahkoto izpostavila dva pereča novejša trenda, ki sta se pojavila na omenjenem omrežju: risanje pegic in prostor med stegni.

“Thigh gap” je eden tistih, ki se najstnicam najbolj vtisne v spomin in si želijo to imeti – se pravi ta prostor med stegni. Tukaj gre potem za ogromno nekega pretiranega hujšanja, da bi to dosegle.

Nataša je zagnala projekt o pozitivni samopodobi, ki uči, kako imeti rad svoje telo, tudi če ni popolno. Najdete ga pod imenom: I am all (wo)men oz. Jaz sem vse ženske. Projekt, ki je nastal v duhu upora nerealnim lepotnim standardom današnjega časa, je bil odlično sprejet. V enem tednu je zbral več kot dva tisoč sledilcev na Instagramu, po samo nekaj mesecih pa je zrasel v pravo skupnost.