Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


Aktualna tema

4474 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


28.05.2024

Ugled Slovenije med nemškimi investitorji raste, strukturni izzivi ostajajo

Slovensko nemška gospodarska zbornica je predstavila tradicionalno raziskavo o stališčih nemških investitorjev glede gospodarskih in naložbenih razmer v državah Srednje in Južne Evrope. Slovenija se je tokrat uvrstila na prvo mesto med tako imenovanimi alternativnimi lokacijami, kamor bi nemška podjetja vlagala, če ne bi v državo, kjer so zdaj. Slovenija je sicer pri vrsti kazalnikov nekoliko napredovala, a še vedno zaostaja za tekmeci v regiji, izzivi pa ostajajo predvsem davčna bremena, neprožna delovnopravna zakonodaja in nepredvidljive gospodarske politike.


27.05.2024

30 let delovanja Zavoda za gozdove Slovenije

Zadnji teden v maju obeležujemo Teden gozdov, letos ga zaznamuje 30 . obletnica delovanja Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah, zaposluje 757 oseb, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvaja digitalizacijo postopkov. Z delovanjem zavoda in njegove javne gozdarske službe je povezana tudi osrednja letošnja tema - sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Zavod za gozdove Slovenije danes v centralni in 14ih območnih enotah zaposluje 757 zaposlenih, ki svetujejo lastnikom, izobražujejo širšo javnost, načrtujejo sonaravno gospodarjenje v gozdovih, usmerjajo razvoj, preizkušajo in uvajajo inovacije, s katerimi se zoperstavljajo posledicam vedno pogostejših ujm in drugih posledic podnebnih sprememb. Trenutno uvajajo digitalizacijo podatkov. Zavod skozi tri desetletja ostaja most med stroko in prakso. Direktor Zavoda za gozdove, Gregor Danev je najbolj ponosen, da so obdržali teritorialno organiziranost in da obvladujemo gozdove na terenu, za kar pa se je treba stalno boriti. Nike Krajnc, Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, poudarja, da ima gozdarska stroka veliko znanja o delovanju gozdov kot ekosistemov, zato si želi, da bi bili med deležniki vedno kadar so na mizi vprašanja o gozdu in gozdnem prostoru, gozdarji prvi vprašani in bi bilo njihovo mnenje upoštevano. Več o uspehih in izzivih pa v prispevku Jernejke Drolec.


27.05.2024

Tovarne čipov so bolj podobne futurističnemu laboratoriju kot tovarni

V sodobnem svetu smo močno odvisni od – bolj ali manj - brezhibnega delovanja celega kupa naprav. Pri tem se zelo redko ukvarjamo s temeljno tehnologijo, ki vse to omogoča. Naj gre za najobičajnejši pralni stroj, pametni telefon v vašem žepu ali najnovejšo sončno elektrarno na bližnji strehi; brez osnove – integriranih vezij ali po domače čipov, ne bi šlo. Med pandemijo se je jasno pokazalo, da je Evropa na tem področju povsem odvisna od uvoza in če gre kaj narobe, se ustavi tudi proizvodnja v avtomobilskih in drugih tovarnah. To pa še zdaleč ne pomeni, da je Evropa povsem brez lastne proizvodnje čipov. Najbližja tovarna je tik za mejo v avstrijskem Beljaku, kjer je tudi glavni razvojni center podjetja Infineon Austrija. Foto: Proizvodnja čipov na rezinah zahteva sterilno okolje, vir: Infineon Austria


24.05.2024

Flegrejska polja znova pretijo Neapeljčanom in okoličanom

Zaledje Neaplja je v tem tednu znova zajel strah, ki ga je povzročil val potresov. Tokrat ne gre za posledice premikanj potresno aktivnega Apeninskega grebena, ampak za potrese, ki jih je sprožilo dogajanje v primestnem ognjeniku Flegrejska polja. Gre za enega najnevarnejših ognjenikov sveta - toliko bolj zato, ker na njem živi na stotisoče ljudi.


23.05.2024

Najvišja izguba posameznika v spletni kripto prevari je bila 140 tisoč evrov

Lažna sporočila računovodstvu s ponarejeno elektronsko pošto direktorja ali zaposlenega z zahtevo po nakazilu sredstev na določen račun in drugi načini vrivanja v poslovno komunikacijo so slovenska podjetja v letu 2023 stala 7,8 milijona evrov. V poročilu o kibernetski varnosti za leto 2023, ki ga je izdal SI-CERT, lahko preberemo, da je slovenska policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode na račun kriptoprevar, ki so dobičkonosen in dobro organiziran posel. Več v pogovoru z Jasmino Mešić, koordinatorico nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu. foto: Tumisu, Pixabay


22.05.2024

Prihaja kavcijski sistem zbiranja plastenk in pločevink?

Kavcijski sistem embalaže pijač je v Evropi vedno bolj razširjen. Morda ga bomo v prihodnje imeli tudi v Sloveniji. Zanj se najbolj zavzemajo v industriji pijač, ki bo morala v prihodnjih letih dosegati evropsko določene cilje na področju embalaže in odpadne embalaže. Nov sistem ločenega zbiranja plastenk in pločevink bi terjal začetni vložek, a njegovi zagovorniki izpostavljajo številne prednosti v primerjavi s sedanjim sistemom odvoza in ločevanja odpadne embalaže. To so: večja stopnja vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET materiala in aluminija visoke kakovosti, doseganje ciljev krožnega gospodarstva ter večja sledljivost in transparentnost materialnih in finančnih tokov. Nasprotniki, med katerimi je vedno bolj osamljena Zbornica komunalnega gospodarstva, pa so prepričani da je sedanji sistem odvoza in ločevanja zelo učinkovit in novega sistema ne potrebujemo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo po proučitvi podatkov in stališč vpletenih, predvidoma v juniju, pripravilo zakonodajni okvir, s katerim bo določilo obveznosti za deležnike. Več v prispevku Jernejka Drolec.


22.05.2024

Nika Vogrič Dežman: Glasbeni program Druge godbe vedno zbiramo že za leto naprej.

Glasbeni urednik Jane Weber je v studiu gostil Niko Vogrič Dežman, članico programskega odbora mednarodnega festivala Druga godba ter vodjo Odnosov z javnostjo.


21.05.2024

Valvasorjeva nagrajenca za življenjsko delo sta arheologinja Verena Vidrih Perko in umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar

Slovensko muzejsko društvo je za odličnost strokovnega dela Valvasorjevi odličji podelilo Vereni Vidrih Perko in Andreju Smrekarju. Utemeljitelji nagrad so zapisali, da sta prejemnika s predanim delom bogata spoznanja v odnosu do dediščine uspešno širila tudi v slovenskem in mednarodnem javnem prostoru. Nagrajenka Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzealka, dolgoletna sodelavka Gorenjskega muzeja ter avtorica več kot 500 znanstvenih in strokovnih prispevkov, že desetletja prepleta arheologijo in muzeologijo. Zgodovino in dediščino približuje različnim krogom: od študentov do slušateljev v tretjem življenjskem obdobju. Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je dobil tudi umetnostni zgodovinar in muzejski svetnik v Narodni galeriji, dr. Andrej Smrekar. Kot je povedal, mu najvišje strokovno priznanje muzejskih kolegov veliko pomeni. Prav tako je poudaril, da gre za nagrado, ki jo podeljuje najstarejše slovensko društvo, ter da je zato njen simbolni pomen še toliko večji.


21.05.2024

Kirurgi: Če ne bomo dobili še enega robota, bomo strokovno nazadovali.

Slovenski kirurgi opozarjajo, da nujno potrebujejo vsaj en nov robotski sistem, saj dva robota nista dovolj za vse operacije, ki jih želijo izvesti in imajo številne dobrobiti za paciente. Kirurgom je država že lani obljubila tri dodatne robote, a teh niso prejeli, zato državo svarijo, da bodo strokovno nazadovali, tudi bolniki in z njimi država pa bodo dolgoročno na slabšem zaradi zanemarjanja področja. FOTO: Pixabay


20.05.2024

Tjaša Arko: Prostovoljstvo prinaša ogromno tako tistim, ki pomoč prejemajo, kot tudi prostovoljcem

Od danes pa vse do nedelje bo potekal tradicionalni že 25. Nacionalni teden prostovoljstva. Na različnih dogodkih, ki bodo potekali po vsej državi, bodo prostovoljske organizacije predstavile svoje delo in tudi možnosti vključevanja v prostovoljstvo. Namen Nacionalnega tedna prostovoljstva je ozaveščanje javnosti o pomenu in vlogi prostovoljstva. Več o dogodku in tudi o tem, kaj prostovoljstvo nudi prostovoljcem in kaj celotni družbi pa v pogovoru s Tjašo Arko, vodjo programske enote Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.


17.05.2024

Ob prodaji živilske industrije tujcem bi morala država prižgati rdeče alarme

Medtem ko v javnosti odmevajo lastniške spremembe v dveh pomembnih slovenskih agroživilskih podjetjih - Panvita in Celjske mesnine - v katere vstopa hrvaški kapital, ugotavljamo, da je država v zadnjih dveh desetletjih razprodala večino slovenskih živilskih paradnih konjev. Aktualni prodaji zato med kmete in tudi v samo živilsko dejavnost vnašajo določeno mero negotovosti. Kako na zadnja dogajanja v živilski panogi gledajo v tistih podjetjih, ki ostajajo v slovenskih rokah? Med njimi so Tovarna olja Gea d.o.o., ta letos praznuje 120 let delovanja, podjetje Medex, ki praznuje 70 let, in Skupina Jata Emona kot največji lastnik živilskih podjetij v zasebni lasti, tudi podjetje Pivka Perutninarstvo.


17.05.2024

Festival Potujočih knjižnic

Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so v sodelovanju s Sekcijo za potujoče knjižnice ob 50-letnici Potujoče knjižnice Ljubljana pripravili Festival in strokovno posvetovanje potujočih knjižnic. V središču Ljubljane je bilo včeraj na ogled 18 polno opremljenih vozil potujočih knjižnic iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Bolgarije, v Knjižnici Otona Župančiča pa ob tem še danes poteka 22. mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, ki z izmenjavo znanj ter izkušenj odpira vsebine o pomenu potujočih knjižnic v sodobni družbi in o možnostih njihovega nadaljnjega razvoja. Več Tadeja Bizilj.


17.05.2024

Festival Druga godba že 40 let Slovenijo spaja z globalnimi glasbenimi zvrstmi

Med 23. in 26. majem 2024 bo potekal 40. festival Druga godba. Glasbeni urednik Jane Weber in voditelj Rok Valenčič v studiu Prvega programa gostita direktorja festivala, Bogdana Benigarja.


16.05.2024

Varovanje politikov ob incidentu na Slovaškem - kako je pri nas?

Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.


16.05.2024

Tina Mahkota: Berimo Orwella kot opozorilo, da je vendarle mogoče še kaj preprečiti

Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.


15.05.2024

Zaostrovanje stavke zaposlenih na upravnih enotah

Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.


15.05.2024

Nad francosko filmsko industrijo in Cannesom visi nekaj težkih vprašanj

Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.


14.05.2024

200 tisoč žensk brez ginekologa: "Dobri trendi se lahko hitro obrnejo navzdol."

Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay


13.05.2024

Fenomen knjige Pot Nejca Zaplotnika

O prvi slovenski osvojitvi Monta Everesta je bilo veliko povedanega. Za verjetno najboljši opis pa je poskrbel Nejc Zaplotnik v avtobiografski knjigi Pot, literarni mojstrovini, ki navdihuje bralce že štiri desetletja. Nejc Zaplotnik je tako v eni osebi združil vrhunskega alpinista in pripovedovalca. Kot prvi Slovenec je na današnji dan skupaj s Štremfljem osvojil vrh sveta in napisal knjigo, ki, kot je zapisal dr. Samo Rugelj, nas bo gotovo preživela. Napisati takšno knjigo je izjemen uspeh, in ker je lahko tudi odlična spodbuda k branju za različne generacije, smo osvetlili njen fenomen. Samo Rugelj, založnik, pisatelj, urednik revije Bukla, jo je uvrstil na prvo mesto potopisov, ki so izšli v Sloveniji, tudi tistih, ki so bili prevedeni. Obiskali smo ga v prostorih založbe UMCO, ki jo vodi.


13.05.2024

Andrej Štremfelj: Vsak obisk spominskega obeležja Nejca Zaplotnika je zelo čustven

13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).


Stran 9 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov