Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov