Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.

Na mednarodni dan žil v petek poudarjanje pomena zgodnjega odkrivanja in pravočasnega zdravljenja

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen ali bolezen zamašenih žil v spodnjih ali zgornjih okončinah, ki mu sicer ne povzroča težav. Do zapletov pride, ko bolezen napreduje, med najhujše scenarije lahko vključimo amputacijo, gangreno, srčno ali možgansko kap, kar lahko vodi tudi v smrt. K razvoju bolezni močno prispeva tudi kajenje.

Na mednarodni dan žil v petek bodo na izbranih lokacijah po Sloveniji (seznam) prostovoljni zdravstveni delavci delili informacije in nasvete, izvajali meritve holesterola in krvnega tlaka ter preverjali telesno zmogljivost, posebno pozornost pa bodo posvetili tipanju pulza, ki je najosnovnejši pokazatelj periferne arterijske bolezni. Če ga ne bodo zatipali, bodo opravili še meritev gleženjskih indeksov.

Simptome bolezni si lahko ljudje zapomnijo s preprosto besedo DOM: Bolečnost v nogah, Odsotnost pulzov in Mrzle, neprekrvavljene noge.