Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.
Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?
Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Dopisnik Jože Žura o življenju ob slovensko-hrvaški meji leto dni po arbitražnem sporazumu.
Tudi letos bo prvi vikend v avgustu v Cambridgeu v Veliki Britaniji potekal veliki festival folka. Med glavnimi nastopajočimi bosta John Prine in Patti Smith. Poslušajte, kaj sta v rubriki Dobra glasba, dober dan o festivalu povedala Teja Klobčar in Jane Weber.
Odpadna embalaža se vnovič kopiči na dvoriščih komunalnih podjetij in zbirnih centrov, saj so država in družbe za prevzemanje odpadne embalaže še zmeraj v sporu glede tega, koliko embalaže so slednje dolžne prevzemati. V komunalnih podjetjih opozarjajo, da utegne ob neukrepanju države do konca leta pri njih ostati do 40 tisoč ton embalaže.
Neveljaven email naslov