Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija
Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Latniki nepremičnin lahko na spletni strani geodetske uprave preverijo nove vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava je hišam, stanovanjem, kmetijskim zemljiščem in pisarnam pripisala nove vrednosti, upoštevala je razmere na trgu.
Jezikovni portal Fran., ki ima vsak dan 40.000 obiskov, je ostal brez financiranja Ministrtva za kulturo. Odločitev komentira prof.dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gorenjska ima zdaj 430 kilometrov kolesarskih poti, ki se povezujejo z več kot sto kilometrov dolgo daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. Z njo je Slovenija postala del kolesarske povezave med Salzburgom in Gradežem. V prihodnjih letih pa bodo kolesarsko omrežje uredili tudi ob porečju Sore, za ureditev prvih 70-ih kilometrov omrežja so že podpisali sporazum. Nove kolesarske poti bodo znatno izboljšale prometno varnost, obenem pa so tudi priložnost za večjo turistično prepoznavnost Selške in Poljanske doline. Prispevek Aljane Jocif.
Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavilo oglasno sporočilo Hallo Kupona za nakup vinjete s polovičnim popustom, ki ga je v obliki SMS sporočila prejelo tudi več imenikov mobilnih telefonov. Da gre pri tej ponudbi za prevaro in uporabnikom odsvetujejo, da na ta način poskušajo priti do vinjete, so sporočili iz Sicert-a, Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Darja Pograjc je preverila, kaj se je zgodilo in ali lahko oškodovani potrošniki karkoli storijo.
Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.
Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.
Neveljaven email naslov