Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Antilov
Slovenija je velik pomen dobrih odnosov z državami Latinske Amerike potrdila v nedavno sprejeti strategiji zunanje politike. S tem delom sveta nas vežejo tradicionalne, zgodovinske in kulturne vezi, demografska gibanja in združljivo gospodarstvo. Z večino držav regije zaznamujemo 25-letnico diplomatskih odnosov, ki so dobri. Zunanji minister Karel Erjavec vidi še veliko priložnosti zlasti na področju upravljanja z vodami, z gozdovi, na področju visokih tehnologij.
Brazilski veleposlanik v Sloveniji Renato Mosca de Souza trgovinski sporazum, o katerem se Evropska unija pogaja z državami MERKUSOR, razume kot priložnost za povečanje sodelovanja med Slovenijo in Brazilijo:
Slovenija je lani povečala izvoz v Brazilijo za 10 odsotokov v primerjavi z letom prej. Številke sicer niso visoke, gre za 66 milijonov dolarjev, vendar bi jih lahko podvojili. Brazilija ima 200 milijonov prebivalcev, ogromen trg in uvaža z vsega sveta za 150 milijard dolarjev. Državi dobro sodelujeta na področju znanosti in tehnologije, na primer Nacionalni inštitut za biologijo in brazilske univerze.”
V minulih dveh letih je Slovenija močno okrepila tudi odnose s Kolumbijo, ki ponuja številne priložnosti na področju infrastrukture, kmetijstva, turizma in vlaganja. Kolumbijski veleposlanik za Slovenijo na Dunaju Jaime Alberto Cabal Sanclemente:
“Lahko bi izkoristili prednosti trgovinskega sporazuma Kolumbije in Peruja z Evropsko unijo. Slovenska podjetja tako lahko pri izvozu svojih najpomembnejših proizvodov izkoristijo nizko obdavčitev. Hkrati je Kolumbija ena od štirih držav članic Tihomorskega zavezništva s pomembno prednostjo, saj 92 odstotkov proizvodov ni obdavčenih. Slovenska podjetja lahko vstopajo v Kolumbijo in prek lokalnih podjetij izvažajo tudi v druge tri države trgovinskega bloka.”
Blagovna menjava med Slovenijo in državami Latinske Amerike se je v minulih petih letih povečala za 30 odstotkov. Vendar je ta še vedno zelo skromna, saj znaša manj kot odstotek skupne slovenske trgovine. Na trgih prek Atlantika se je uspešno uveljavilo mednarodno podjetje Litostroj Power. Prisotni so v Kostariki, merijo pa še na Honduras, Čile in Panamo, je povedal finančni direktor podjetja Tomaž Deisinger.
“Globalno gledano so te države dokaj odprte v primerjavi z vzhodno Azijo in Indijo. Z njimi imamo dobre izkušnje. Trgi so zelo dobro organizirani, institucije delujejo, finančni sektor je izjemno dobro razvit in imajo tudi nekaj primerov dobrih praks, ki jih skušamo vpeljati tudi pri nas.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Antilov
Slovenija je velik pomen dobrih odnosov z državami Latinske Amerike potrdila v nedavno sprejeti strategiji zunanje politike. S tem delom sveta nas vežejo tradicionalne, zgodovinske in kulturne vezi, demografska gibanja in združljivo gospodarstvo. Z večino držav regije zaznamujemo 25-letnico diplomatskih odnosov, ki so dobri. Zunanji minister Karel Erjavec vidi še veliko priložnosti zlasti na področju upravljanja z vodami, z gozdovi, na področju visokih tehnologij.
Brazilski veleposlanik v Sloveniji Renato Mosca de Souza trgovinski sporazum, o katerem se Evropska unija pogaja z državami MERKUSOR, razume kot priložnost za povečanje sodelovanja med Slovenijo in Brazilijo:
Slovenija je lani povečala izvoz v Brazilijo za 10 odsotokov v primerjavi z letom prej. Številke sicer niso visoke, gre za 66 milijonov dolarjev, vendar bi jih lahko podvojili. Brazilija ima 200 milijonov prebivalcev, ogromen trg in uvaža z vsega sveta za 150 milijard dolarjev. Državi dobro sodelujeta na področju znanosti in tehnologije, na primer Nacionalni inštitut za biologijo in brazilske univerze.”
V minulih dveh letih je Slovenija močno okrepila tudi odnose s Kolumbijo, ki ponuja številne priložnosti na področju infrastrukture, kmetijstva, turizma in vlaganja. Kolumbijski veleposlanik za Slovenijo na Dunaju Jaime Alberto Cabal Sanclemente:
“Lahko bi izkoristili prednosti trgovinskega sporazuma Kolumbije in Peruja z Evropsko unijo. Slovenska podjetja tako lahko pri izvozu svojih najpomembnejših proizvodov izkoristijo nizko obdavčitev. Hkrati je Kolumbija ena od štirih držav članic Tihomorskega zavezništva s pomembno prednostjo, saj 92 odstotkov proizvodov ni obdavčenih. Slovenska podjetja lahko vstopajo v Kolumbijo in prek lokalnih podjetij izvažajo tudi v druge tri države trgovinskega bloka.”
Blagovna menjava med Slovenijo in državami Latinske Amerike se je v minulih petih letih povečala za 30 odstotkov. Vendar je ta še vedno zelo skromna, saj znaša manj kot odstotek skupne slovenske trgovine. Na trgih prek Atlantika se je uspešno uveljavilo mednarodno podjetje Litostroj Power. Prisotni so v Kostariki, merijo pa še na Honduras, Čile in Panamo, je povedal finančni direktor podjetja Tomaž Deisinger.
“Globalno gledano so te države dokaj odprte v primerjavi z vzhodno Azijo in Indijo. Z njimi imamo dobre izkušnje. Trgi so zelo dobro organizirani, institucije delujejo, finančni sektor je izjemno dobro razvit in imajo tudi nekaj primerov dobrih praks, ki jih skušamo vpeljati tudi pri nas.”
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Med glavne slovenske turistične destinacije sodita Ljubljana in Postojnska jama, ki bosta zaradi epidemije novega koronavirusa in posledic le-te utrpeli veliko škodo. O tej in o načrtih a prihodnost smo govorili z Marjanom Batageljem, prvim možem Postojnske jame, in mag. Petro Stušek, direktorico JZ Turizem Ljubljana.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ker smo ljudje socialna bitja nam je vzpostavljanje in vzdrževanje socialnih vezi pomembno. Po več tednih dela od doma dnevi postajajo enaki dnevu. Rutina pri delu od doma je nujna, sicer se meje med zasebnim in poklicnim življenjem popolnoma zabrišejo. Pomanjkanje socialnih spodbud je ena glavnih skrbi posameznikov, ki delajo na daljavo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav gre za tradicionalno sladico nam potica z različnimi nadevi in tehnikami odpira številne ustvarjalne možnosti. Najbolj zahtevne pa so stare tehnike od denimo Vodnikovega zvijanja do Kozjanske mlinčevke, ki so jo pekli iz krhkih oblatov in svinjske masti, nam je povedal Boštjan Bezgovšek, sicer učitelj kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje in strokovni član komisije na festivalu potic v Preboldu, ki ima najdaljšo 16-letno tradicijo med tovrstnimi festivali. Zaradi epidemije ga letos razumljivo niso pripravili, je pa vonj po poticah napolnil domove.
V dneh, ko v Sloveniji primanjkuje zaščitnih sredstev, je prav gotovo dobrodošla vsaka pobuda, v sklopu katere jih številni prostovoljci pomagajo izdelovati. S svojim znanjem pomagajo tudi člani Društva elektronikov Slovenije, ki s pomočjo 3D tiskalnikov izdelujejo ščitnike za obraz oziroma vizirje, ki pridejo še kako prav zdravstvenemu osebju. Do sedaj so jih natisnili več kot 1.000, vendar je povpraševanje po njih neprimerno večje. Sabrina Mulec se je pogovarjala s koordinatorjem akcije Darkom Volkom.
Zaposleni v Covid ambulati celjskega urgentnega centra in Zdravstvenega doma Laško bodo danes dobili drugačno malico kot so je vajeni. Hrano zanje že kuha chef Marko Pavčnik, sicer poznan po visoki kulinariki na gradu v Laškem. Gre za poseben izziv, pred katerega so ga postavili njegovi kuharski kolegi, ki so ga preko Facebooka nominirali, da postane prostovoljec in poskrbi za tiste, ki so v času epidemije na delu še posebej izpostavljeni. Pavčnik pa je naši novinarki Metki Pirc povedal, da se je z veseljem odzval, saj gre za dober namen.
Med zdravniki, ki jih je epidemija novega koronavirusa postavila pred števine nove izzive, je tudi direktor Zdravstvenega doma v Tržiču dr. Iztok Tomazin. Ob delu v dežurni ambulanti se zdaj ukvarja tudi s tem, kje bo za svoje kolegice in kolege dobil ustrezno zaščitno opremo. Iskanje zaščitne opreme nam dela preglavice, pravi dr. Tomazin, smo pa večkrat tudi prijetno presenečeni. Več pa v pogovoru, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Tomazin
Z malo ironije lahko rečemo, da se vse prej kot uresničujejo pričakovanja koalicijskih partnerjev o neodpiranju ideoloških tem v tej vladni ekipi in želje, da to ne bo vlada ene stranke.
Urad vlade za komuniciranje je v depeši, ki je bila odziv na kritike Sveta Evrope na pritiske aktualne vlade na slovenske medije, izpostavili, da številni slovenski mediji izhajajo iz komunističnega režima, da se zaradi vpliva nekdanjih struktur novi mediji niso ustanavljali ter zapravljivost RTV Slovenija z denarjem ljudi, ki plačujejo naročnino.
Pred nami so velikonočni prazniki, ki jih običajno preživljamo skupaj z družino, sorodniki, tokrat mora biti drugače. Posebej zdravstveni delavci pozivajo, da se strogo držimo vseh zaščitnih ukrepov, da se ne družimo, saj bomo le tako omogočili zdravstvu, da bo lahko v času epidemije še naprej poskrbelo za vse najbolj ogrožene bolnike. Ker pa v tem času, ko se številni pregledi in zdravstvene storitve ne izvajajo, zdravniki opozarjajo, da lahko nastane večja škoda na zdravju pri številnih bolnikih kot pa zaradi same epidemije. Zato se v zdravstvu že pripravljajo na sprostitev nekaterih dejavnosti, o tem se je Helena lovinčič pogovarjala z generalnim direktorjem ljubljanskega kliničnega centra.
V kranjskem zdravstvenem domu deluje vstopna točka, covid ambulanta, kjer sprejemajo paciente s sumom morebitne okužbe z novim koronavirusom. Ambulanto po predhodnem napotilu izbranega zdravnika obišče od 40 do 60 pacientov na dan, pacientom pa odvzamejo 20 do 30 brisov . Delu v covid ambulanti so morali prilagoditi tudi delo v ostalih družinskih ambulantah. »Zdravniki in ostalo osebje so zdravi, tako da delo kljub epidemiji teče nemoteno«, kar je za zdaj spodbudno, je Aljani Jocif povedal vodja covid ambulante, zdravnik Luka Kristanc ter predstavil organizacijo in prilagoditve.
Društvo Heraldica Slovenica je izdalo pobudo, da zdravstveni delavci, ki v teh tednih bijejo boj z virusom, dobijo še svojo simbolno upodobitev z zastavo. Ki je bila dobro sprejeta po celem svetu, predstavlja simbolični prikaz upanja na zmago zdravstva nad epidemijo covid-19. Aleksander Hribovšek, predsednik Heraldica Slovenica je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja Splošne bolnišnice Celje, ki se je v teh dneh preimenoval v COVID oddelek, zastavo že prevzel in izobesil.
150 delodajalcev v invalidskih podjetjih zaposluje približno 12.000 delavcev, od tega več kot polovico težjih invalidov. 65 delodajalcev v zaposlitvenih centrih pa zaposluje približno 1000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine najtežjih invalidov. Zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih pa so v bistveno drugačnem položaju od drugih, saj je življenje invalidov ob okužbi bolj ogroženo od ostale populacije. S kakšnimi težavami se invalidska podjetja srečujejo med epidemijo na trgu dela in kaj jim bo prinesel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID -19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, pa v prispevku Petre Medved.
Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.
Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov