Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 

Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi morali biti zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Oblikovanje išče rešitve v naravi.

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko-gospodarskem modelu. Danes proizvedemo veliko več odpadkov kot izdelkov in za to porabimo veliko energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi korenite spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Oblikovanje je v samem središču krožnega gospodarstva. Ne gre namreč le za oblikovanje zunanje podobe izdelkov v običajnem pomenu te besede. Gre za celostno načrtovanje rabe in vnovične rabe surovin, snovanje izdelkov, da ne bodo nikoli končali na smetišču, ker se jih bo dalo tako ali drugače spet uporabiti. Primer takega pristopa je predstavil Bert van Son iz nizozemskega podjetja Mud Jeans:

Začeli smo s proizvodnjo džinsa iz organskega bombaža in poskrbeli, da so tudi razmere za delo v naši tovarni kot tudi plače delavcev ustrezne. Toda s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo poskrbeti, da naši izdelki ne bodo končali na smetišču. Zato smo stranke prosili, naj nam stare izdelke vrnejo. Tega se lotevamo na različne načine. Kavbojke lahko pri nas recimo najamete in zanje plačujete mesečno uporabnino, ponujamo pa tudi popust v višini deset evrov po principu staro za novo. Na tak način si zagotavljamo tudi surovine za naše nove izdelke. Danes že 40 odstotkov materiala zagotovimo z recikliranjem.

Pristopi k bolj krožno zasnovanemu gospodarstvu so različni, vsi pa zahtevajo svež pogled na ustaljene vzorce, kako se nečesa lotimo. Predvsem je potreben širši pogled. Miranda Geusens iz flandrijske javne agencije za ravnanje z odpadki razlaga:

Mislim, da je treba poudariti ekonomski vidik. Naša agencija se ukvarja predvsem z ekološkim oblikovanjem storitev, z recikliranjem in podobno. Toda poleg ekoloških vidikov je nujno imeti pred očmi tudi ekonomske in poiskati rešitve, ki bodo dejansko omogočale ekonomsko preživetje podjetij v krožnem gospodarstvu. Mislim, da sta ta dva vidika prepogosto povsem ločena.

Združevanje različnih vidikov zahteva sodelovanje ljudi iz različnih panog, ki imajo morda povsem različne izkušnje in gledajo na konkretni izziv iz povsem različnih zornih kotov, še poudarja Miranda Geusens.

Moramo se zavedati, da že obstajajo številni primeri dobrih praks. Mi smo recimo pritegnili k sodelovanju podjetja za ravnanje z odpadki in oblikovalce, kajti zaznali smo težave pri recikliranju, ki so izhajale iz same oblikovalske zasnove nekega izdelka. Oblikovalec se pri načrtovanju pač ni ukvarjal s tem, kako se bo njegov izdelek recikliral in kakšne težave lahko tedaj povzročiti njegov dizajn.

Trajnostno oblikovanje tako zahteva izrazito multidisciplinaren pristop, če naj se dejansko zagotovi krožnost v kar največjem možnem obsegu. Čeprav primeri dobrih praks obstajajo, toda temeljev za širši prehod v krožno gospodarstvo za zdaj še nimamo. V okviru projekta Retrace so zato pripravili seznam ključnih izzivov na tem področju, razlaga Marjana Dermelj.

En del se nanaša na zakonodajo. Drugo, kar je ključno, pa je povečanje in poglobitev znanja.

Rešitve za dolgoročno sobivanje in reševanje najrazličnejših izzivov je v naravi vse polno in narava postaja vse bolj neposreden vir navdiha, kako se je mogoče lotiti stvari. Ta vidik je na konferenci predstavila Saskia van den Muijsenberg z inštituta BiomimicryNL.

Model krožnega gospodarstva temelji na nenehnem kroženju in to je ideja, ki prihaja neposredno iz narave. V naravi ni odpadkov, vse neprestano kroži skozi najrazličnejše organizme. Zato lahko iz narave potegnemo številne ideje, kako se lotiti oblikovanja. Narava ima rešitev za vsak oblikovalski problem, naj gre za uravnavanje temperature, optimizacijo distribucije, izkoriščanje energije. Narava ima veliko izkušenj.

Narava zna biti denimo tudi bolj varčna, kot bi si mislili, še dodaja Saskia van den Muijsenberg.

Čudovit primer je pav. Vse te čudovite barve, rumena, zelena, modra, nekaj rjave. Vsem so všeč pavi. Le redki pa vejo, da so pravzaprav pavi le ene barve. Povsem rjavi so. Imajo le eno barvilo. Melanin, tako kot mi. Vse tiste barve vidimo zato, ker so njihova peresa zgrajena iz številnih plasti in odbijajo svetlobo v različnih frekvencah, ki jih mi vidimo kot različne barve. Takšno strukturno barvo danes že skušajo razviti tudi za uporabo v tkaninah. Tako bi se znebili uporabe pogosto škodljivih barvil in koristi bi imela tako podjetja kot tudi narava.

Krožno gospodarstvo že danes podpirajo konkretne ideje, proizvodi in storitve. Toda za uspeh tega koncepta bo ključen obseg, da bo želena transformacija tako gospodarstva kot družbe sploh imela otipljive učinke. Izzivov je še veliko. Trajnostno preoblikovanje družbe je za zdaj naredilo šele prve korake.