Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Bankirji in posojilojemalci v švicarskih frankih še naprej odločno na okopih
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ.
Na sodišču je trenutno izid 1:1, ena pravnomočna sodba v korist posojilojemalca, druga v korist banke. Izkušnja enega izmed posojilojemalcev je še vedno grenka.
“228 tisoč, ne, plačati je treba 300 tisoč, če je za vas 70 tisoč malo, je to zame življenjsko varčevanje.”
V Združenju Frank, kjer si prizadevajo za sprejem zakona o konverziji posojil iz frankov v evre, bankam očitajo, da posojilojemalcev niso seznanile s tveganji, tako obrestnimi kot valutnimi, poleg tega pa bi tolikšen dvig tečaja, kot trdijo na društvu, lahko pričakovale. Matjaž Sušnik.
“Ne moreš prodajati produkta, predvsem pa ne z oglasom, da se obrok ne bo večal, na način, da sploh ne veš, kolikšna bo cena prodajanega produkta.”
Ekonomist Aljoša Valentinčič vsakršne namige o tem, da so banke vedele za dvig tečaja, kategorično zavrača. Valutnih tveganj in gibanj deviznih tečajev ni možno napovedati vnaprej, zato tudi banke niso mogle vnaprej predvideti apreciacije franka. Sam bi ravnal drugače, če bi vedel za dvig tečaja.
“Na koncu bi šel na Havaje, prej pa bi zbral milijardo kapitala, kupil izvedene inštrumente in mastno zaslužil. Žal je realnost ta, da bom obsedel tu s profesorsko plačo.”
Na Hrvaškem so tak zakon o konverziji sprejeli, kljub temu ta ni nujno koristen za posojilojemalce, je prepričan nekdanji predsednik Združenja bank Hrvaške Zoran Bohaček:
“Švicarski frank je po konverziji padel in če bo ostal na teh nivojih, bodo posojilojemalci, katerim so posojila iz frankov pretvorili v evre, kmalu tožili državo. Izgubili bodo namreč vso razliko konverzije. Glede pretvorbe posojil iz frankov v evre je treba ravnati zelo pazljivo.”
Sodna praksa je in bo v zvezi s tem ostala neenotna. Odločitev sodišča je namreč v vsakem primeru odvisna od okoliščin primera, pravi gospodarski pravnik in dekan pravne fakultete Miha Juhart.
“Ta razprava kaže, da enoznačnih dogovorov tu ni.”
Prav zato bo težko sprejeti skupne odločitve ali enotni zakon, kot so ga sprejeli na Hrvaškem. Če bi ga v novem sklicu parlamenta ob eventuelni politični podpori vendarle sprejeli, pa bi moral prestati presojo ustavnosti pred slovensko zakonodajo in Sodiščem EU.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov