Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ameriški fiziki so si ogledali reaktor TRIGA

03.04.2018

Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač. 

Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana

Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.

Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.

Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.

Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:

V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.

To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:

Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.

 


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Ameriški fiziki so si ogledali reaktor TRIGA

03.04.2018

Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač. 

Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana

Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.

Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.

Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.

Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:

V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.

To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:

Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.

 


19.05.2016

Varno na kolesu

Danes se je s sklepno prireditvijo že četrto leto zapored končala vseslovenska kolesarska pobuda družbe Butan plin in partnerjev Varno na kolesu. Osrednja aktivnost pobude je razpis za osnovne šole, ki je letos povezal 87 osnovnih šol in več kot 2500 otrok, osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so v tekočem šolskem letu opravili kolesarski izpit in se tako v novi vlogi vključili v promet. Več pa Tadeja Bizilj.


19.05.2016

Urška Valjavec iz DZ

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.05.2016

Odzivi EK

Ustavitev postopka preseženega primanjkljaja je bila pričakovana, saj je bil lanski deficit pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda. Zniževanje strukturnega primanjkljaja v prihodnji dveh letih po 0,6 odstotka, bdp-ja ne bo enostavno, zato komisija priporoča sprejem zdravstvene reforme in dolgotrajne oskrbe , ter pričakuje potrditev pokojninske reforme že do konca prihodnjega leta , so priv odzivi na evropska priporočila. Zbrala jih je Zdenka Bakalar.


18.05.2016

Gabrijela Štumberger

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Prostovoljci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Tomaž Celestina iz državnega zbora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


17.05.2016

Krajinski arhitekti

Na Ljubljanskem gradu poteka mednarodna konferenca o izzivih načrtovanja mestne krajine, ki ga prireja Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in oddelek za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Udeležuje se ga prek 170 domačih in tujih strokovnjakov. Za Ljubljano, Zeleno prestolnico Evrope pa je to priložnost, da pokaže svoj pristop in svoje rešitve na tem področju. Prispevek Marjana Vešligaja.


17.05.2016

Odkritja slovenskih znanstvenikov korak naprej za superračunalnike

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Da gre za pomembno odkritje priča tudi dejstvo, da je ameriška vlada nedavno razpisala prioritetni raziskovalni program, ki temelji prav na tem odkritju, saj je odkritje navedeno kot prva referenca, na kateri naj bi temeljile prijave na projekte. Vendar pa se na razpis ne morejo prijaviti naši raziskovalci, saj gre za razpis strateške narave, zato tujci nimajo dostopa. Na Jamovi v Ljubljani smo se o tem pogovarjali z vodjem raziskave prof. dr. Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Tomaž Celestina iz DZ

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Dragan Mihailović - novo odkritje raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan

Novo odkritje Inštituta Jožef Stefan utegne izjemno izboljšati delovanje superračunalnikov, ki so postali v sodobni informacijski družbi nepogrešljivi. Gre pravzaprav za dvojno odkritje, saj so odkrili novo vrsto spominskega elementa, ki ga lahko električno krmilijo z rekordnimi hitrostmi tudi pri nizkih temperaturah. Superračunalniki imajo danes dva problema – premajhno hitrost spominskih elementov in preveliko gretje. Oba problema rešuje nov spominski element, ki podatkovni bit zapiše v 40-ih piko sekundah, deluje pa lahko tudi pri temperaturah pod -70 stopinj Celzija. Urška Henigman se je o odkritju pogovarjala z vodjem raziskovalne skupine Draganom Mihailovićem.


16.05.2016

Ustavna presoja

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.05.2016

Srečanje mladih raziskovalcev

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Begunci Postojna

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Izginuli otroci

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Natečaj Obraz Evrope

Ob 9. maju, dnevu Evrope je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji pripravila natečaj, na katerem so slovenski osnovnošolci z literarnimi, likovnimi in foto-video izdelki prikazali, kakšen je obraz, ki jim ga kaže Evropa. Šesto- do devetošolci so se tako poglobili v preteklost Evrope, nastanek Evropske unije, razmišljali so o tem, kaj jim EU pomeni ter kakšna je po njihovo prihodnost te meddržavne skupnosti. Natečaja se je udeležilo 28 različnih šol, med vsemi prispelimi izdelki sta žirija in obiskovalci Facebook strani informacijske pisarne izbrali najboljše, ki so priznanja prejeli danes. Kakšen obraz Evropa kaže osnovnošolcem, je preverila Andreja Gradišar.


13.05.2016

Izjava finančnega ministra Mramorja po konferenci EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

EBRD

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2016

Velike skrivnosti malih deževnikov

Slovenski znanstveniki so prišli do novega pomembnega odkritja, ki ga je včeraj objavila prestižna znanstvena revija Nature Communication. Raziskovalci Kemijskega instituta so namreč ugotovili, kako naravni toksin, ki ga proizvaja deževnik, naredi poro na površini celice, pred katero se brani. Odkritje ima velik pomen tako za nadaljnjo raziskovanje možnih novih pristopov za boj proti bakterijskim okužbam, ki zaradi vse večje odpornosti bakterij na antibiotike, kot tudi za razvoj novih nanosenzorjev. V mednarodni raziskavi, ki so jo vodili in koordinirali ljubljanski strokovnjaki, so sodelovali še znanstveniki z oxfordske univerze, japonskega instituta Riken in britanskega podjetja Oxford Nanopore Technologies. Več o samem odkritju in njegovem pomenu lahko poslušate v pogovoru z vodjo raziskave in direktorjem Kemijskega instituta, prof. dr. Gregorjem Anderluhom. Foto: Kemijski institut


Stran 213 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov