Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana
Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.
Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.
Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.
Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:
V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.
To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:
Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana
Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.
Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.
Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.
Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:
V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.
To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:
Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov