Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske žrtve spolnega nasilja v športu o svojih izkušnjah ne želijo govoriti javno
Praktično ne poznamo družbe, v kateri spolno nasilje ne bi bila tabu tema. Žrtve zaradi tega dolgo molčijo in za to, kar se dogaja, prej kot storilca krivijo sebe. To velja tudi za šport. Raziskave tega področja so se v okviru mednarodnega projekta Voice – glasovi za resnico in dostojanstvo, lotili na ljubljanski Fakulteti za šport. Šlo je za prvo tovrstno študijo, do žrtev so prišli le stežka, pravi nosilka slovenskega dela projekta dr. Mojca Doupona Topič.
Že dolgo sem v športu, Marsikaj sem slišala v vseh teh letih o tem, kaj se dogaja. Šlo je za nepreverjene zgodbe. Ko sem se ob pričetku raziskave obrnila na te ljudi, ki so tudi poznali te zgodbe, pa sem slišala razne izgovore. “Nimam telefonske številke; ne vem točno, kje živi ta oseba.”
Na koncu ji je uspelo priti do nekaj manj kot deset oseb, ki so bile žrtve spolnega nasilja. Vse so ženske, ki so ali so bile dejavne v individualnih športih.
Nekatere so še aktivne športnice, nekatere so zaradi tega tudi prekinile športno kariero. Pri nekaterih gre za enkratno dejanje, druge so bile zlorabljane več let.
Vse žrtve so želele ostati anonimne, kar predstavlja določeno oviro pri odkrivanju žrtev. Kot se je izkazalo v tujini, namreč drugi veliko hitreje in lažje spregovorijo, če že poznajo kakšen primer in vidijo, da jim je zaradi tega lažje. Kljub temu da osebnih izkušenj nimajo, bodo slovenski ambasadorji projekta rokometašica Miša Marinček, nekdanja judoistka Raša Sraka Vukovič, nekdanji košarkaš Jaka Lakovič in biatlonec Klemen Bauer. Bodo pa preboj na tem področju poskušali doseči z izobraževanjem o spolnem nasilju v športu – tako trenerjev kot tudi staršev in otrok.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenske žrtve spolnega nasilja v športu o svojih izkušnjah ne želijo govoriti javno
Praktično ne poznamo družbe, v kateri spolno nasilje ne bi bila tabu tema. Žrtve zaradi tega dolgo molčijo in za to, kar se dogaja, prej kot storilca krivijo sebe. To velja tudi za šport. Raziskave tega področja so se v okviru mednarodnega projekta Voice – glasovi za resnico in dostojanstvo, lotili na ljubljanski Fakulteti za šport. Šlo je za prvo tovrstno študijo, do žrtev so prišli le stežka, pravi nosilka slovenskega dela projekta dr. Mojca Doupona Topič.
Že dolgo sem v športu, Marsikaj sem slišala v vseh teh letih o tem, kaj se dogaja. Šlo je za nepreverjene zgodbe. Ko sem se ob pričetku raziskave obrnila na te ljudi, ki so tudi poznali te zgodbe, pa sem slišala razne izgovore. “Nimam telefonske številke; ne vem točno, kje živi ta oseba.”
Na koncu ji je uspelo priti do nekaj manj kot deset oseb, ki so bile žrtve spolnega nasilja. Vse so ženske, ki so ali so bile dejavne v individualnih športih.
Nekatere so še aktivne športnice, nekatere so zaradi tega tudi prekinile športno kariero. Pri nekaterih gre za enkratno dejanje, druge so bile zlorabljane več let.
Vse žrtve so želele ostati anonimne, kar predstavlja določeno oviro pri odkrivanju žrtev. Kot se je izkazalo v tujini, namreč drugi veliko hitreje in lažje spregovorijo, če že poznajo kakšen primer in vidijo, da jim je zaradi tega lažje. Kljub temu da osebnih izkušenj nimajo, bodo slovenski ambasadorji projekta rokometašica Miša Marinček, nekdanja judoistka Raša Sraka Vukovič, nekdanji košarkaš Jaka Lakovič in biatlonec Klemen Bauer. Bodo pa preboj na tem področju poskušali doseči z izobraževanjem o spolnem nasilju v športu – tako trenerjev kot tudi staršev in otrok.
Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.
V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?
Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.
Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.
V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Neveljaven email naslov