Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
48 kvadratnih metrov velik apartma za dve osebi s kuhinjo, predprostorom, dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico in balkonom v neposredni bližini znanih turističnih točk: Podpeškega jezera, Svete Ane in Rakitne. V najem apartmaja je vključena prehrana, čiščenje in paket terapevtskih storitev. In cena za petdnevni najem v poletnih mesecih? Zgolj tri ure dela na dan. Gre za poseben pilotni projekt, ki so se ga lotili streljaj od prestolnice v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Torej v enem od osmih takšnih centrov oziroma zasebnih socialnovarstvenih zavodov s koncesijo pri nas.
Naš novinar Tomaž Gerden o tem, kako se je kot otrok ponoči pretihotapil pred televizor, da bi gledal prenos pristanka na Luni
Varstveno-delovni centri po Sloveniji združujejo 4000 odraslih oseb s posebnimi potrebami, med njimi je okoli 85 odstotkov tam le v dnevnem varstvu. Omogočajo dnevno, do 8-urno varstvo, pa tudi institucionalno bivanje v bivalnih enotah odraslim osebam s posebnimi potrebami. Poletje je čas za aktivnosti, za katere jim med letom zmanjka časa, dneve v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar Ljubljana pa krajšajo tudi prostovoljci, med njimi je že pol leta prostovoljka iz Španije.
Irena Jakša Zupančič o vstopu tehnoloških podjetij na balkanski trg.
V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije. Kljub odporu uradne humane in veterinarske medicine, si alternativne metode zdravljenja, kot so homeopatija, akupunktura, bioresonanca, uporaba eteričnih olj in druge komplementarne metode počasi utirajo pot v prakso. V Sloveniji smo dobili prvo generacijo petnajstih veterinarjev, ki so končali 4-letni podiplomski študij homeopatije po mednarodnih smernicah IAVH. Veterinarska zbornica te metode uradno priznava. Rezultati kombiniranja širše palete znanj v praski so dobri. Veterinarska fakulteta, kot najpomembnejša izobraževalna institucija na področju veterine pri nas pa je do njih odklonilna.
Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Evropski parlament je leta 2015 izglasoval omejitev uporabe plastičnih vrečk, ki obremenjujejo okolje. Trenutno namreč povprečen Evropejec porabi skoraj 200 plastičnih vrečk na leto. V Sloveniji je prepoved brezplačnih plastičnih vrečk začela veljati 1. januarja, s tem pa smo se zavezali, da potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk do konca leta pade pod 90, do konca leta 2025 pa pod 40 tovrstnih vrečk na posameznika. Brezplačne plastične vrečke so od začetka leta tako prepovedane tudi v trgovinah z oblačili, ne zgolj z izdelki, še vedno pa jih je moč kupiti na prodajnem mestu. Še vedno pa so na voljo zelo lahke plastične vrečke, ki jih najdemo na oddelkih, kjer dobimo sveža živila, torej sadje, zelenjavo, ribe, meso.
Rezultati poklicne, mednarodne in splošne mature, ki so jih na Državnem izpitnem centru razkrili minuli teden, so razkrili, da so bili zelo uspešni tudi mladi na mednarodni maturi. Ta mednarodno priznan program se izvaja na 3 slovenskih gimanzijah: že 28. leto na II. Gimnaziji Maribor in Gimnaziji Bežigrad, že osmič je potekala tudi na Gimnaziji Kranj. 65 slovenskih in 23 tujih dijakov je letos v povprečju doseglo dobrih 38 točk, vse – 45 – sta zbrali 2 dijakinji iz Maribora, Zala Šeško in Maša Predin.
Oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah imajo v poletnih mesecih največ dela. Kateri so ključni nasveti, ki jih je dobro upoštevati ob prometni nezgodi v tujini?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Euronews se je vprašal: poklon ali potegavščina?, The Guardian pa poročal, da so ga nekateri označili za strašilo. Kip Melanie Trump, ki ga je po naročilu ameriškega umetnika Brada Downeya na savskem nabrežju izdelal rokodelec Aleš Župevc – Maxi, je predvsem zaradi naivne podobe razburkal domačo javnost, o njem pa pišejo glavni svetovni mediji. Provokativnost začinjena s humorjem in ironijo je sicer bistvo umetniških projektov, ki jih v tem času Brad Downey predstavlja v ljubljanski galeriji Vžigalica na razstavi Ta Eho. Komentira Žiga Bratoš.
Posočje so v zadnjih štirih desetletjih stresli trije rušilni potresi, zadnji natanko na današnji dan pred 15-imi leti. Ta je poškodoval več sto stavb in poleg sedmih ranjenih ljudi zahteval tudi smrtno žrtev. V odpravljanje posledic se je s programom popotresne obnove vključila tudi država in preko svoje tehnične pisarne do zdaj poskrbela za obnovo 349-ih objektov. A to je manj kot polovica vseh, ki so bili v potresu poškodovani. Čeprav bi morala biti popotresna obnova Posočja že končana, temu ni tako in - kot kaže - še ne bo tako kmalu. So pa v posoških lokalnih skupnostih z obnovo ob manjših pripombah in opozorilih v glavnem zadovoljni.
Več kot 170-članka ekipa slovenskih tabornikov se je opravila v Združene države Amerike, kjer bo julija potekal 24. svetovni skavtski jamboree. Na tej prireditvi, ki poteka na vsaka 4 leta, pričakujejo 46 tisoč skavtov iz več kot 160 držav, slovenski pa so izlet čez Atlantik izkoristili še za kratko potovanje po ZDA.
Študijska izmenjava je pomembno obdobje rasti in pridobivanja novega znanja. Študentje so po opravljeni izkušnji tudi bolj zaposljivi in pripravljeni na delo v mednarodnem okolju. Urejanje izmenjave pa seveda ne pride brez zapletov. Največ jih povzročajo urejanje predmetov na tuji univerzi in iskanje namestitve.
Na letošnji splošni maturi je med 5.600 dijaki, ki so jo letos prvič opravljali, vse točke doseglo 8 maturantov. Prihajajo iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Škofje Loke. Le prvo leto splošne mature, torej pred 25 leti, je bila številka diamantnih maturantov tako nizka, pred tremi leti jih je bilo na primer 17. Po podatkih Državne komisije za splošno maturo so letos kandidati boljše reševali izpite iz naravoslovnih predmetov, porazdelitev ocen pa je pokazala, da jih je manj kot pretekla leta prejelo oceni 7 in 8 pri matematiki in angleščini. Tudi zato je zlatih maturantov manj kot pretekla leta. Eden izmed tistih, ki je zbral vseh 34 točk, je tudi Jan Krajnik z Gimnazije Kranj.
Neveljaven email naslov