Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Neveljaven email naslov