Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.

Najmočnejši potres v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih

12. aprila pred dvajsetimi leti so se v Posočju ob 12.55 močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in intenzivnostjo med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini osem kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije.

»Po kosilu smo pili kavo, ko se je zgodilo. Najprej smo mislil, da je eksplozija, mož je potem rekel, da je potres in smo šli hitro ven. Ko smo prišli ven, je vse bobnelo, mislili smo, da se podira hrib. Nič se ni videlo, ker je bila megla. Ko se je pa odkrilo, se je pa videlo rane v Krnu in po drugih hribih.«

Leta 1998 pripravljeni seizmolog pri sebi še ni imel mobilnega telefona, pač pa pozivnik, ki je sprejemal do 80 znakov dolga sporočila s prvimi informacijami o potresu. Po pozivniku je lahko sklepal, kako daleč je potres oddaljen od Ljubljane, točne smeri še ni vedel, in kako močan je. Potem je odšel na observatorij na Golovcu in tam pregledal seizmograme, ki jih je imel na voljo. Potresne opazovalnice so takrat prek modemske povezave oz. klicnih telefonskih linij pošiljale dele zapisa v Ljubljano. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.

“Eden od glavnih napredkov pri pripravi na močan potres je tudi aplikacija, s katero lahko hitro po potresu ocenimo posledice v številkah – koliko je bilo prizadetih stavb in ljudi.”