Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija vojaško posredovanje v Siriji razume kot enkratni napad, namenjen preprčitvi ponovne uporabe kemičnega orožja v Siriji, in ga kot takega podpira
Predsednik države Borut Pahor je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer. Iz pisma francoskega predsednika Macrona ter javnih izjav ameriških in britanskih predstavnikov sklepa, da je šlo za en povračilen napad zaradi uporabe kemičnega orožja.
“Razumem razloge za enkratno vojaško posredovanje za onemogočanje nadaljnje uporabe kemičnega orožja. Toda zdaj je nastopil čas, da se iskreno potrudi urediti vsa odprta vprašanja z diplomacijo, po mirni poti, z mirnim reševanjem sporov.”
Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da Slovenija vojaško operacijo razume kot poskus uničenja preostalih zmogljivosti sirskih sil, ki so namenjene uporabi kemičnega orožja:
“Slovenija izraža podporo aktivnostim, usmerjenim proti vojaškim ciljem, katerih namen je zagotoviti, da sirske oblasti ne bodo več razpolagale z možnostjo uporabe kemičnega orožja.”
Izjava o podpori enkratni vojaški operaciji je bila, kot je povedal Erjavec, usklajena med predsednikom države, vlade, državnega zbora in zunanjim ministrom. Enako izjavo so nato poslali tudi iz kabineta predsednika vlade Mira Cerarja. Pred tem je sicer predsednik državnega zbora Milan Brglez zapisal:
“Iskreno obžalujem, da so Francija, Velika Britanija in Združene države Amerike brez avtorizacije Varnostnega sveta napadle Sirijo.”
Še posebej ga skrbi dejstvo, da so vse te tri države stalne članice Varnostnega sveta, ki smo jim z Ustanovno listino Združenih narodov zaupali posebno nalogo varovanja mednarodnega miru in varnosti v svetu.
Še več odzivov je zbranih v posnetku.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija vojaško posredovanje v Siriji razume kot enkratni napad, namenjen preprčitvi ponovne uporabe kemičnega orožja v Siriji, in ga kot takega podpira
Predsednik države Borut Pahor je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer. Iz pisma francoskega predsednika Macrona ter javnih izjav ameriških in britanskih predstavnikov sklepa, da je šlo za en povračilen napad zaradi uporabe kemičnega orožja.
“Razumem razloge za enkratno vojaško posredovanje za onemogočanje nadaljnje uporabe kemičnega orožja. Toda zdaj je nastopil čas, da se iskreno potrudi urediti vsa odprta vprašanja z diplomacijo, po mirni poti, z mirnim reševanjem sporov.”
Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril, da Slovenija vojaško operacijo razume kot poskus uničenja preostalih zmogljivosti sirskih sil, ki so namenjene uporabi kemičnega orožja:
“Slovenija izraža podporo aktivnostim, usmerjenim proti vojaškim ciljem, katerih namen je zagotoviti, da sirske oblasti ne bodo več razpolagale z možnostjo uporabe kemičnega orožja.”
Izjava o podpori enkratni vojaški operaciji je bila, kot je povedal Erjavec, usklajena med predsednikom države, vlade, državnega zbora in zunanjim ministrom. Enako izjavo so nato poslali tudi iz kabineta predsednika vlade Mira Cerarja. Pred tem je sicer predsednik državnega zbora Milan Brglez zapisal:
“Iskreno obžalujem, da so Francija, Velika Britanija in Združene države Amerike brez avtorizacije Varnostnega sveta napadle Sirijo.”
Še posebej ga skrbi dejstvo, da so vse te tri države stalne članice Varnostnega sveta, ki smo jim z Ustanovno listino Združenih narodov zaupali posebno nalogo varovanja mednarodnega miru in varnosti v svetu.
Še več odzivov je zbranih v posnetku.
V pogovoru s Tanjo Starič dr. Aleš Bučar Ručman ramišlja o posledicah, ki jih lahko imajo napačne razlage dogodkov v Parizu.
Državni sekretar Boštjan Šefic se je odzval na teroristične napade v Parizu.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Neveljaven email naslov