Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
Več kot leto dni mineva od začetka veljavnosti novega gradbenega zakona, nanj pa je bilo toliko pripomb, da je Ministrstvo za okolje in prostor dopustilo nekaj popravkov in javno razpravo, iz katere bodo izšle nekatere spremembe. Na ministrstvu pripombe še pregledujejo. So pa že sami, potem ko se je nanje vsul pritisk notarjev in bank, tudi nepremičninske stroke, predlagali, da popravijo tisti člen, ki določa, da bodo posli z nepremičninami, ki ne bodo imele vseh dovoljenj, nični. Kako naj preverimo, da je nepremičnina res zgrajena v skladu z dovoljenji, je bilo pogosto vprašanje notarjev. Ti so se bali, da jih bodo stranke zaradi ničnosti poslov čez leta tožile in zahtevale odškodnine. Sicer pa še vedno velja: dovoljenja je treba imeti. Upravne enote so zato zasute z delom. Z državnim sekretarjem na MOP Alešem Prijonom in častnim predsednikom nepremičninskega združenja FIABCI se je pogovarjala Maja Derčar.
Napad na Lekarne Ljubljana in posledično večdnevno nedelovanje sistema je pokazalo, da je skrb za varnost v sodobni informacijski družbi izjemnega pomena. Napadalci svojih žrtev ne izbirajo več naključno, višina odkupnin pa je z nekaj sto narasla do več tisoč evrov. Kako se zaščititi pred prihodnjimi podobnimi napadi? Urška Henigman je poklicala na Si-Cert. Tadeja Hrena je najprej vprašala, kaj lahko na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost povedo o dogajanju v Lekarnah Ljubljana.
Program za mlade Prvega programa Radia Slovenija obiskal otroke in mladostnike v Vili Šumica v Kranjski Gori.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali so razmere v azilnem domu res tako slabe, kot trdijo nekateri aktivisti in predstavniki prosilcev za mednarodno zaščito? O tem, kakšno je življenje v azilnem domu in s kakšnimi težavami se soočajo prosilci za azil, veliko ve vodja projekta Pomoč pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito Faila Pašić Bišić, ki je vsak dan v azilnem domu. Prosilcem tam z različnimi dejavnostmi pomaga in jih pripravlja na življenje v Sloveniji. Spregovorila je tudi o incidentu, ki se je v azilnem domu zgodil konec julija. S Failo Pašić Bišić se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Notranjski regijski park namerava Cerkniškemu jezeru vrniti podobo iz časa Janeza Vajkarda Valvasorja. Strženu, glavnemu vodotoku Cerkniškega jezera, so namreč v minulem stoletju in še prej strugo zravnali, da bi bilo tam čim dlje suho. Domačini, zlasti starejši, vsi povedo, da jezero ni več tako, kot je bilo nekdaj. Denar za poseg so v Notranjskem parku začeli iskati že pred tremi leti, renaturacijo pa bodo najprej opravili na glavnem vodotoku Stržen, kjer bodo zravnano strugo z okljuki podaljšali za dobre tri kilometre. Gre za zajetno naložbo, vredno približno 2,5 milijona evrov, pokrili pa jo bodo z denarjem iz finančnega mehanizma LIFE in kohezijskih skladov. Poroča Marko Šrklj.
Veliko ljudi gre poleti ne le na morje, temveč tudi v gore. 1,7 milijona obiskovalcev obišče slovenske gore na leto, gorniška sezona pa je v teh poletnih tednih na vrhuncu. Kakšna je letošnja sezona, kakšno je življenje in delo oskrbnika planinske koče in še kaj, smo izvedeli od Francija Beguša, oskrbnika Orožnove koče na planini za Liscem, koče, ki je bila prva, ki jo je postavilo Planinsko planinsko društvo, in sicer pred 125 leti.
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Pred dobrim mesecem so slovensko-italijansko mejo na območjih policijskih uprav Koper in Nova Gorica začele nadzirati skupne policijske patrulje. Delujejo štirikrat tedensko v 10-kilometrskem pasu na obeh straneh ob različnih urah, podnevi in ponoči, glede na ugotovitve analiz tveganja. Doslej so policisti teh patrulj na slovenski strani ustavili 12 tujcev in jih po postopku vrnili na Hrvaško, v Italiji so prejeli še 15 tujcev. Reportaža dopisnice Mirjam Muženič.
V javnosti se vrstijo poročila o pokolih ovac ob katerih poslušamo, da so se volkovi preveč namnožili, da so spremenili vedenje in da napadajo celo črede, ki jih varujejo električne ograje. Po drugi strani želimo volkove ohraniti v naravi, katere del so vedno bili. Debata o tem, kako bi bilo treba populacijo volkov v Sloveniji kljub vsemu omejiti, zato še zdaleč ni preprosta. "To je zavarovana vrsta in zaradi tega je v preteklosti sodišče prepovedalo odstrel," razlaga Rok Černe, vodja projekta za ohranjanje velikih zveri pri Zavodu za gozdove Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.
Če Trump uresniči nove carine na kitajsko blago, tudi Evropa ne bo izšla brez gospodarskih prask.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mladi so se imeli v sklopu projekta Poglej in ne pozabi priložnost pogovarjati s tistimi, ki so preživeli holokavst. Med tistimi, ki so opisovali svojo izkušnjo v koncentracijskih taboriščih, je bil tudi danes 89-letni Nadir Dedić iz Bosne in Hercegovine, ki živi v Zagrebu. Povedal je, da je v Jasenovcu umrlo veliko njegovih sorodnikov, ki niso bili krivi ničesar, razen tega, da so bili, kdor so bili – torej Romi. Poročilo s terena na Poljskem, kjer je radijska ekipa (ob 75. obletnici spomina na genocid Romov) obiskala Krakov in Auschwitz, je pripravila Darja Pograjc.
O počitniških dneh, ki so na francoske in belgijske ceste prinesli več kot 600-kilometrske zastoje. Z našo dopisnico Eriko Štular pa tudi o delu in življenju v Bruslju.
Po kakšnih cestah, kako in v čem smo nekoč hodili oz. se vozili na morje? Kaj je bila obvezna oprema in zakaj imamo na takratne zastoje na cesti in vrste pred trajekti čisto drugačen spomin kot na sodobno vožnjo do morja? O dopustovanju in predvsem poti na morje nekoč smo govorili v nedeljskem jutru na Prvem, svoje ugotovitve je predstavila avtorica razstave o dopustovanju v času nekdanje Jugoslavije, spomine pa so dodali tudi poslušalci in poslušalke.
Neveljaven email naslov