Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.
Tudi nesreče in tragični dogodki so zaznamovali pretekle počitniške dneve ob jadranski obali. V črnogorskem Ulcinju sta v nesreči s t.i. gumijasto banano umrla dva slovenska državljana, ob slovenski obali sta se poškodovala dva kopalca pri skoku v vodo. Ob slovenski obali je sicer za varnost kopalcev precej dobro poskrbljeno na urejenih kopališčih, predlani se je Uprava RS za pomorstvo odločila, da bo tudi na območjih divjih plaž posebej označila območja, kjer sta plovba in sidranje prepovedana. V preteklih letih je bilo namreč preveč primerov, da so čolni zašli preblizu obale, ali so kopalci zaplavali predaleč stran od kopnega. Kopalci se lahko kopajo največ 150 metrov od obale, jadralci in morjeplovci morajo upoštevati varnostni pas ob obali, za kršitve so določene visoke globe. O nadzoru in zagotavljanju varnosti ob slovenski obali v času poletne sezone se je Bojan Leskovec pogovarjal z Aljošo Besednjakom, vodjo oddelka za pristaniško varnost pri Upravi RS za pomorstvo.
Ob 90 letnici Radia Slovenija in 60 letnici Televizije Slovenija odpiramo vrata oddajnikov RTV Slovenija na Nanosu, Kumu in Pohorju. V nedeljo bodo odprta vrata od 8:00 do 14:00 na Nanosu, 2. septembra na Kumu in 30. septembra na Pohorju. Vodjo službe oddajnikov in zvez Miran Dolene, ki se je za to priložnost oglasil v studiu Prvega, je razkril, da pripravljajo nagradno igro. Vsak obiskovalec bo prejel poseben kartonček, na katerem bo lahko zbiral žige z oddajnikov. Med najbolj zavzetimi planinci, ki bodo zbrali vse tri žige, bodo ob zaključku izžrebali nagrajence. Kakšna je nagrada lahko slišite v posnetku pogovora.
To poletje veliko gledamo v nebo v strahu pred neurji, strelami in točo. Nocoj pa imamo boljši razlog za opazovanje. Ne, ni še čas za tradicionalno štetje utrinkov. . Čeprav se na nočnem nebu že pojavljajo Perzeidi, ga bo meteorni roj najbogateje okrasil čez dva tedna. Zvezda večera bo danes naš naravni satelit, ki se bo skril v zemljino senco. Če nočnega neba ne bodo zakrivali oblaki, bomo lahko videli popoln lunin mrk, ki bo trajal od pol desetih do 13 minut čez enajsto zvečer. To bo najdaljši lunin mrk v tem stoletju. Seveda boste lahko krvavo luno opazovali od koderkoli, še prav posebno pa jo bo verjetno lepo opazovati s kakšnega observatorija. Javno opazovanje prvega popolnega Luninega mrka vidnega pri nas po letu 2015 bo na observatoriju Voglarji, več o tem in kaj vse še bomo poleg lune lahko opazovali na nočnem nebu, smo se pogovarjali s predsednikom astronomskega društva Nova Gorica Primožem Kukom.
Dan po vrnitvi domov smo se na Prvem pogovarjali z Janom Konečnikom, avtorjem popotniškega dnevnika Kje je Jan?
Na Marsu so odkrili prvo jezero s tekočo vodo. Ležalo naj bi pod ledom Marsovega južnega pola, podobno naj bi bilo tistim pod Antarktiko. Nasini raziskovalci so nedavne ugotovitve objavili v reviji Science.
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Nekateri sindikati v Italiji, Španiji, Belgiji in na Portugalskem so za danes (ponekod pa tudi za jutri) napovedali stavko zaradi slabih delovnih razmer kabinskega osebja. Ryanair je o odpovedi letov sicer že pred dnevi obveščal svoje potnike. Razmere na italijanskih letališčih spremlja naš dopisnik Janko Petrovec. Preverili smo tudi, kakšne so v primeru odpovedanih letov pravice potrošnikov.
Prebivalec Slovenije na leto zavrže približno 74 kilogramov prehranskih odpadkov, od tega je tretjina užitne hrane, kažejo podatki Statističnega urada za leto 2016. Skoraj polovico so jih proizvedla gospodinjstva, slabo tretjino gostinski lokali, ostalo pa proizvajalci in trgovine z živili, razlaga Nina Sankovič z ljubljanske Snage.
Na ameriški spletni strani 38 North, ki spremlja dogajanje v Severni Koreji, so kot dokaz, da je Severna Koreja začela delno razgradnjo jedrskih zmogljivosti objavili satelitske posnetke iz minulih dni. Na fotografijah je mogoče opaziti razgradnjo dela raketnega izstrelišča Sohae na severozahodni obali, kar naj bi bil prvi korak k uresničitvi zavez v junijskega vrha v Singapurju. A ne glede na vse diplomant vojaške akademije in obramboslovja ter avtor revije Obramba Drago Dakič Prelc opozarja, da je dogajanje zgolj dimna zavesa na odru svetovne geopolitične drame.
Mladi planinci letošnje poletje preživljajo na planinskih taborih v Podpeci na Koroškem, kjer osvajajo bližnje vrhove, se učijo planinske kulture v gorah, predvsem pa se družijo v naravi. V Podpeci se bo letos zvrstilo na desetine mladih planincev iz društev Savinjskega meddruštvenega odbora, naša koroška novinarka Metka Pirc pa je obiskala skupino iz Planinskega društva Celje Matica, ki tam biva prav zdaj. Zanimanje za planinske tabore je izjemno, vsa razpoložljiva mesta so zapolnili že spomladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nenavadno vlažno poletje imamo letos – ponavadi nas v tem obdobju pesti suša. Kako je in bo letos z vremenom in kako to vlažno vreme vpliva na kmetijske pridelke pojasnjuje agrometeorolog Gregor Gregorič iz Agencije za okolje.
Zakaj banke ob najemu hipotekarnega posojila zahtevajo še gradbeno in uporabno dovoljenje za nepremičnino? Marsikdo si zaradi tega beli glavo. Kje naj dobim gradbeno in uporabno dovoljenje? Koliko časa bo trajal postopek pridobitve? V večstanovanjskih stavbah bi moral dovoljenji posredovati upravnik ali upravna enota. Praviloma ni težko dobiti uporabnega dovoljenja, če je vse v redu z gradbenim dovoljenjem. Predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja – Združenja FIABCI Slovenija, Jože Podgoršek, pričakuje, da bo po poletju to vprašanje zelo aktualno in da bo pri sedmih od desetih nepremičnin dokumentacija pomanjkljiva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov