Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ureditve krožišč so velikokrat podobne »ekscesnim« ureditvam privatnih vrtov
Krožišča so v Sloveniji postala priljubljen način urejanja prometa, še bolj pa se zdi priljubljeno okraševanje sredinskega otoka. Vegetacija običajno ni dovolj, Slovenci v krožišče radi postavimo fontano, spomenike, skulpture, ipd., ki so vezane predvsem na lokalno zgodovino in identiteto kraja. “Dekoriranim krožiščem” sta se leta 2016 posvetila fotograf Jaka Babnik in kustos Miha Colner. Prevozila sta Slovenijo, v objektiv ujela več deset krožišč, okoli 80 pa jih je zbranih v knjigi »Top lokacija«. In krožišča so lahko top lokacija. Tudi za pridobivanje političnih (županskih) točk.
“Včasih so župani pred volitvami začeli z gradbenimi deli, da se je videlo, da delajo. Povedano z malo cinizma: pločniki, šole in vrtci so urejeni, manjka samo še urejeno krožišče.”
In tekma med različnimi kraji se lahko začne. Sicer je status skulptur v krožiščih običajno posledica samoiniciative krajanov, lahko pa gre tudi za velike občinske projekte, kot je bilo to v primeru krožišča, v katerem stoji spomenik posvečen glasbi Avsenika. “Stroko se je pa o tem verjetno v zelo malo primerih vprašalo”, doda Miha Colner.
Čeprav pri okraševanju tovrstne prometne ureditve v Sloveniji govorimo kot o fenomenu, pa dejansko ne gre za slovensko posebnost. Okrašena krožišča se pojavljajo povsod po Evropi, sploh v Avstriji in Nemčiji je tega veliko. Skoraj izključno pa gre vedno za lokalne znamenitosti.
“Poleg kipa, brente ali klopotca so v neposredni bližini postavljeni še plakati za vaške veselice.”
Pri tem gre za eno izmed oblik oglaševanja v krožiščih (z reklamnimi panoji), obstaja pa tudi bolj prefinjena oblika, ko je postavitev v krožišču financirana od večjih podjetij (npr. oblika tabletke v krožišču pred farmacevtskim podjetjem) in tudi brez oglasnega napisa je jasno, zakaj je tam. Včasih pa kaj tudi ni tako razumljivo. Denimo na cesti Otočec – Novo mesto, kjer v krožišču stoji pletenka za vino, opiše Jaka Babnik.
“Obstajal je pomislek ali bi morali v krožišče dopisati, da prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Ob takih vprašanjih se potem manj čudiš nad stvarmi, ki so v krožiščih.”
Zanimiva je potreba po iskanju mikrolokalne identite, ki naj bi bila tako zelo drugačna od sosednjega kraja ali vasi. Ampak nismo tako različni.
“Ko v krožišču vidiš že peti vinograd, peti klopotec,…potem je jasno, kaj je naša identiteta.”
Jaka Babnik in Miha Colner pravita, da resne in prave razprave – v katero morajo nujno biti vključene različne stroke, od urbanistov do seveda tistih, ki se ukvarjajo z urejanjem prometa – še ni bilo. Ne gre pa pozabiti tudi na strokovnjake, ki se ukvarjajo z vprašanjem umeščanja javne plastike v javni prostor. V javni prostor, ki je sicer že več let izjemno nasičen. Dekoracije v krožiščih pa temu trendu sledijo.
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.
Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.
V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.
Neveljaven email naslov