Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Nasa bo jutri izstrelila 337 milijonov evrov vreden satelit, naslednik Keplerja
Satelit, ki ga bo Nasa predvidoma jutri poslala v vesolje, bo iskal Zemlji podobne planete zunaj našega solarnega sistema, t. i. eksoplanete. Mladi raziskovalec na področju astrofizike z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Klemen Čotar razlaga, da je imel podobno nalogo že TESS-ov predhodnik Kepler.
Največja razlika je njuno opazovalno polje. Kepler je strmel v eno samcato polje na nebu, TESS pa bo pokril večino našega neba. Tudi samo število opazovanih objektov bo pri TESS-u večje, nekje 200 tisoč. V primerjavi s Keplerjem bo satelit TESS opazoval predvsem svetle zvezde. Teh je manj na našem nebu, torej moramo povečati naše opazovano polje, torej bo TESS pokril naše skoraj celotno nebo.
Satelit bo opazoval svetlost naših zvezd. Gre za zelo zelo natančne meritve, ki jih ne moremo izvajati s tal Zemlje. Nasa med drugim pričakuje, da bo satelit zunaj našega solarnega sistema odkril več kot 20 tisoč planetov, med njimi 50 planetov v velikosti Zemlje in 500 planetov, ki so več kot dvakrat manjši od našega.
Iz podatkov Keplerja nekako pričakujemo, kakšne porazdelitve planetov bi lahko pričakovali. Iz njegovih opazovanj predvidevamo, da ima v povprečju vsaka zvezda vsaj en planet. Verjetno bomo odkrili kar nekaj novih planetov oz. vsaj kandidatov za planete.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Nasa bo jutri izstrelila 337 milijonov evrov vreden satelit, naslednik Keplerja
Satelit, ki ga bo Nasa predvidoma jutri poslala v vesolje, bo iskal Zemlji podobne planete zunaj našega solarnega sistema, t. i. eksoplanete. Mladi raziskovalec na področju astrofizike z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Klemen Čotar razlaga, da je imel podobno nalogo že TESS-ov predhodnik Kepler.
Največja razlika je njuno opazovalno polje. Kepler je strmel v eno samcato polje na nebu, TESS pa bo pokril večino našega neba. Tudi samo število opazovanih objektov bo pri TESS-u večje, nekje 200 tisoč. V primerjavi s Keplerjem bo satelit TESS opazoval predvsem svetle zvezde. Teh je manj na našem nebu, torej moramo povečati naše opazovano polje, torej bo TESS pokril naše skoraj celotno nebo.
Satelit bo opazoval svetlost naših zvezd. Gre za zelo zelo natančne meritve, ki jih ne moremo izvajati s tal Zemlje. Nasa med drugim pričakuje, da bo satelit zunaj našega solarnega sistema odkril več kot 20 tisoč planetov, med njimi 50 planetov v velikosti Zemlje in 500 planetov, ki so več kot dvakrat manjši od našega.
Iz podatkov Keplerja nekako pričakujemo, kakšne porazdelitve planetov bi lahko pričakovali. Iz njegovih opazovanj predvidevamo, da ima v povprečju vsaka zvezda vsaj en planet. Verjetno bomo odkrili kar nekaj novih planetov oz. vsaj kandidatov za planete.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Z gospo Andrejo Palatinus z Direkcije za vode smo se ob svetovnem dnevu varstva okolja, ki letos poteka pod sloganom "Premagajmo onesnaževanje s plastiko", pogovarjali o onesenaženosti slovenskega morja in celinskih voda s plastiko in mikroplastiko.
Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.
Ob nacionalnem dnevu krvodajalstva smo se pogovarjali s Suzano Đorđević, socialno delavko iz Službe za krvodajalstvo Zavoda za transfuzijsko medicino in z Boštjanom Novakom z Rdečega križa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koliko odpadkov "pridelamo" v Sloveniji letno? Od kod prihajajo in kakšni so? Kam jih pošljemo? Koliko je divjih odlagališč? Kako zmanjšati količino odpadkov v naših domovih? O vsem tem v nedeljskem jutru na Prvem.
Ta konec tedna je središče Ljubljane v znamenju 10. Znanstivala. O festivalu smo se pogovarjali z vodjo Hiše eksperimentov dr. Miho Kosom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V rednem četrtkovem jutranjem potepanju Po Sloveniji z dopisniki se nam je na Prvi tokrat oglasila Karmen Štrancar Rajevec, naša Zasavska dopisnica. Govorili smo o oglarstvu, ki je pomembna dopolnilna dejavnost vrste kmetij v Dolah pri Litiji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih skoraj vse institucije, s tožbama tudi ankaranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Slovenija po odstotku starejših zaposlenih nad 55 let sodi na sam rep med evropskimi državami, se pa slika izboljšuje. Vzrokov za nizko zaposlenost starejših je več; od zakonskih možnosti upokojevanja, do čistih predsodkov oziroma negativnih stereotipov, ki zaposljivost starejših zmanjšujejo. Trend zaposlenosti starejših se počasi dviga, za večje in hitrejše zaposlovanje starejših, ki tudi med brezposelnimi v Sloveniji predstavljajo kar precejšen delež, kar 41 odstotkov vseh brezposelnih, so potrebne spremembe na vseh področjih.
Ob 90. obletnici organizacije zaposlenih v zdravstveni negi je pri Zbornici zdravstvene nege izšla obsežna publikacija Negovanje dediščine skozi devet desetletij – organizirano delovanje medicinskih sester na Slovenskem. Ta predstavlja ne samo razvoj pač pa tudi izzive in strokovne, etične, zakonske, organizacijske in druge dileme, ki spremljajo zdravstveno nego na Slovenskem od konca 20ih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. O publikaciji in zgodovini zdravstvene nege je na Prvem spregovorila ena od urednic in avtoric Darinka Klemenc.
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Splošna matura letos poteka na 85-ih šolah, opravljalo jo bo 6.739 kandidatov. Po že napisanem eseju se jutri z drugim delom pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika nadaljuje pisanje na spomladanskem splošnem roku. Prav ta pola pri mladih vzbuja precej strahu, saj so starejše generacije maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegale slabše rezultate kot pri drugih delih iz slovenščine. Na RIC obljubljajo, da naj letos ne bi bilo več tako. Več pa Tadeja Bizilj.
V nedeljskem jutru na Prvem programu Radia Slovenija smo govorili o zanimivih, drugačnih arhitekturnih rešitvah v turizmu. Koliko lahko k še uspešnejšemu turizmu in prepoznavnosti Slovenije kot butične destinacije pripomorejo projekti kot sta recimo opazovalnica ptic v Škocjanskem zatoku in modularni bivak pod Skuto? Prvega je zasnoval arhitekt Robert Potokar, doc. na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, drugega so na pobudo slovenske arhitektke Špele Videčnik zasnovali ameriški študenti.
V Postojni danes poteka 20. strokovno srečanje potujočih knjižničarjev. Na parkirišču pred Primorko je tako na ogled 12 vozil, ki vsak dan oziroma vsak mesec, v več kot polovico slovenskih krajev, na 735 postajališč, prinašajo sveže branje. Med knjižničarji je bila Sabrina Mulec.
Neveljaven email naslov