Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Zavodi z omejeno svobodo sicer upoštevajo napotke o izboljšavah, zatakne se pri denarju
Zaznamujemo deset let delovanja Državnega preventivnega mehanizma, ki ga izvaja varuhinja človekovih pravic. Gre za neke vrste inšpekcijo, ki v zavodih z omejeno svobodo preverja stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nadzor poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. Inšpektorji te zavode obiščejo nenapovedano, preverijo odnos do oskrbovancev, primernost prostorov in varnost. Po obisku pripravijo poročilo in institucijam podajo predloge za izboljšave. Varuhinja je zadovoljna s sodelovanjem z institucijami, saj veliko večino priporočil upoštevajo.
“V večini so vsa priporočila uresničena. Razlog za tista, ki jih ne uresničijo, pa so samo finančne narave in ne gre za nasprotovanje boljšemu stanju.”
Namen nadzora je predvsem preventiva, zato je redno spremljanje ustanov nujno. Varuhinja napoveduje uvedbo sistema stalnega nadzora, pri čemer bodo lahko sistematično spremljali uresničevanje priporočil v vseh zavodih.
Izzivi za izboljšave so še na vseh področjih. Stanje se je sicer po koncu krize precej izboljšalo, vendar pa še vseeno ni idealno. Precej kršitev se še vedno pojavlja predvsem v prepolnih domovih za starejše, zaporih in psihiatričnih bolnišnicah, kjer tudi primanjkuje strokovno usposobljenega kadra.
“Na račun krize so se pravice zmanjševale, vendar se zdaj stanje izboljšuje tudi na področju človekovih pravic. Še vedno pa ni tako, da bi lahko bila zadovoljna.”
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Zavodi z omejeno svobodo sicer upoštevajo napotke o izboljšavah, zatakne se pri denarju
Zaznamujemo deset let delovanja Državnega preventivnega mehanizma, ki ga izvaja varuhinja človekovih pravic. Gre za neke vrste inšpekcijo, ki v zavodih z omejeno svobodo preverja stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nadzor poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. Inšpektorji te zavode obiščejo nenapovedano, preverijo odnos do oskrbovancev, primernost prostorov in varnost. Po obisku pripravijo poročilo in institucijam podajo predloge za izboljšave. Varuhinja je zadovoljna s sodelovanjem z institucijami, saj veliko večino priporočil upoštevajo.
“V večini so vsa priporočila uresničena. Razlog za tista, ki jih ne uresničijo, pa so samo finančne narave in ne gre za nasprotovanje boljšemu stanju.”
Namen nadzora je predvsem preventiva, zato je redno spremljanje ustanov nujno. Varuhinja napoveduje uvedbo sistema stalnega nadzora, pri čemer bodo lahko sistematično spremljali uresničevanje priporočil v vseh zavodih.
Izzivi za izboljšave so še na vseh področjih. Stanje se je sicer po koncu krize precej izboljšalo, vendar pa še vseeno ni idealno. Precej kršitev se še vedno pojavlja predvsem v prepolnih domovih za starejše, zaporih in psihiatričnih bolnišnicah, kjer tudi primanjkuje strokovno usposobljenega kadra.
“Na račun krize so se pravice zmanjševale, vendar se zdaj stanje izboljšuje tudi na področju človekovih pravic. Še vedno pa ni tako, da bi lahko bila zadovoljna.”
25 let Slovenije: 31.12. 1990, Radio Koper, pregled leta 1990, komentar novinarke Ide Kogej.
25 let Slovenije: 26.12.1990, prenos zasedanja slovenske skupščine na Radiu Slovenija, komentator Marjan Rogelj.
25 let Slovenije: Radio Koper, 21.12.1990, o pripravah na plebiscit in voščilo Lojzeta Peterleta, predsednika slovenske vlade.
25 let Slovenije: 24.12.1990, pogovor novinarja Radia Koper (Tomo Šajn) s planincem Jankom Muho o plebiscitu, vzdušju.
Po sobotnem prometnem kolapsu na Štajerskem je na vprašanja Borisa Žgajnarja odgovarjal Ulrich Zorin z Darsa.
Pred 25 leti so se volivke in volivci odločili, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 23. decembra 1990, na dan plebiscita, je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in 95 odstotkov tistih, ki so se plebiscita udeležili, glasovalo ZA slovensko samostojnost. V teh dneh tudi na Valu 202 obujamo spomine, opisujemoi razmere, v katerih smo živeli pred 25 leti, jih primerjamo z današnjimi … in se sprašujemo, kakšna bo Slovenija čez 25 let.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo leta 2010 20.obletnico plebiscita zaznamovali s serijo oddaj Slovenija 20 let pozneje, v katerih smo se s pomočjo arhivskih posnetkov vrnili v čase od 20.12. 1990 do 26.12.1990. Za uvod smo se o zgodovinskih okoliščinah, ki so odločilno vplivale na odločitev za samostojno Slovenijo, pogovarjali z zgodovinarjem dr. Zdenkom Čepičem.
Ko je Organizacija združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora, ki ga obeležujemo od leta 2003, ni nihče slutil, da bo ta dan doživel toliko uspešnih ponovitev. Tudi Planinska zveza Slovenije se leto za letom na ta dan odziva z različnim spektrom prireditev, ki vsako leto zajemajo vedno več planinskih društev ter nagovarjajo širšo planinsko javnost. Minulo leto so tako ta decembrski dan posvetili gorskemu kmetijstvu, leto poprej so o gorah razmišljali kot o ključu do trajnostne prihodnosti. Mednarodni dan gora vsako leto obeležujejo kot priložnost za osveščanje, priložnost za pozitivne spremembe v gorskem svetu, priložnost za čim pristnejše sožitje z naravo in odnosom do nje, priložnost za zavestno ohranjanje naravne in kulturne dediščine, so zapisali na Planinski zvezi Slovenije. Letos je mednarodni dan gora potekal pod skupnim naslovom 'Beremo gore'. Odziv v Sloveniji je bil izjemen, 11. decembra je potekalo le nekaj manj kot 50 prireditev na to temo.
Družine z otroki s posebnimi potrebami so poslale na Ministrstvo za delo in družino, na Ministrstvo za šolstvo, Uradu varuhinje človekovih pravic in drugim institucijam, ki skrbijo za obravnavo njihovih otrok, zahtevo po poenotenju sistema pomoči, poenotenju in poenostavitvi zakonodaje in po ukinitvi nepotrebne birokracije, ki preobremenjenim staršem še otežuje skrb za svoje otroke s posebnimi potrebami. Kako izgleda življenje družine z otrokom, ki ima posebne potrebe, je Cirili Štuber povedala Jasna Furman, mama petletnega Marka, ki ima cerebralno paralizo.
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
V Sloveniji obvezno cepljenje otrok proti nevarnim nalezljivim boleznim, kot so denimo davica, rdečke ali otroška paraliza, zagotavlja visoko precepljenost prebivalstva, ki se še giblje okoli priporočenih 95 odstotkov. Vseeno je v zadnjem času zaznati rahel upad. Mnogo slabše pa je stanje pri boleznih, kjer je cepljenje zgolj priporočeno. Na evropskem repu smo tudi pri precepljenosti zdravstvenega osebja. Predstavniki stroke so na današnji okrogli mizi, ki jo je organiziral STAklub, opozorili predvsem na pomen ozaveščanja najširše javnosti o koristih, ki jih cepljenje prinaša. Foto: Public Photos Domain
Ta teden je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekala prireditev Proti kulturi strahu, s katero je fakulteta akademsko in angažirano odprla prostor za soočenje strahov v zvezi z begunsko problematiko in migracijskimi tokovi. Oblasti se ob aktualni begunski problematiki ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme povzemajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi te in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče. Kako se soočiti s strahom in vzpostaviti prostor za razmislek?
"Rastimo skupaj v Evropi brez ovir" je geslo današnjega mednarodnega dneva invalidov. Svet za invalide Republike Slovenije je v poslanici zapisal, da je še posebno pomembno poskrbeti za invalidne otroke in mlade ter njihovo vključevanje v družbo. O tem, s kakšnimi težavami se srečujejo mladi invalidi, je Petra Medved vprašala predsednika Društva študentov invalidov Slovenije Martina Geca.
Dr. Blaž Dolinšek, tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK, o dobri domači praksi popotresne sanacije in o tujih praksah protipotresne gradnje.
Neveljaven email naslov