Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Cene prašičjega mesa na evropskih borzah vrtoglavo rastejo. V zadnjih treh tednih se je odkupna cena v povprečju povišala za 30%. Slovenski trg je odvisen od ponudne svinjskega mesa na evropskem trgu, z lastno proizvodnjo prašičev pokrijemo samo okoli tretjino potreb. Prašičjega mesa primanjkuje tudi na evropskem in celotnem svetovnem trgu. Glavni vzrok je pomanjkanje svinjine na azijskih trgih, ki imajo zaradi prašičje kuge velike izgube lastnih čred in nadomeščajo svoj primanjkljaj, seveda za to ponujajo visoke cene. Tuji in slovenski dobavitelji so trgovcem že napovedali podražitve, dvig maloprodajnih cen v trgovinah se obeta že prihodnji teden in sicer najprej pri svežem prašičjem mesu, kasneje pa tudi v mesnih izdelkih, kot so pršuti, klobase in salame. Šunke v pred velikonočnem času še ne bodo dražje. Po mnenju poznavalcev bo trend dvigovanja odkupnih cen prašičev trajal precej dolgo.
Včeraj je bila v Račah predstavitev raziskave z naslovom »Incidenca raka na Dravskem polju«, ki jo je na pobudo Ekološke iniciative Rače plačala tovarna kemičnih izdelkov Albaugh, izvedel pa ljubljanski Onkološki inštitut. Z raziskavo so želeli preveriti, ali je zaradi proizvodnje zloglasnega glifosata in sežigalnice odpadkov v Račah več bolnikov z rakavimi obolenji. Rezultati so pokazali, da je stanje primerljivo s slovenskim povprečjem. A ljudje tam zaradi nevarne zapuščine nekdanjega Pinusa niso povsem pomirjeni. Poroča Lidija Cokan.
Dr. Tomaž Zwitter o prvi podobi črne luknje (avtor: Blaž Mazi, foto: Event Horizon Telescope Collaboration)
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tehnologija, posel, kultura. Vse to je milanski Teden oblikovanja. V 58-ih letih je prerastel v največji pohištveni sejem sveta in velja za enega najboljših primerov italijanske odličnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od lanskega 1. junija je marsikatera prodaja nepremičnine, hiše ali stanovanja, padla v vodo. Razlog? Prodajalec ni znal priskrbeti gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kupec pa brez njiju ni mogel najeti stanovanjskega kredita, ker bi transakcija brez dovoljenj lahko veljala za nično. Notarji, tudi nekateri nepremičninski posredniki, so glasno opozarjali, da je zakonodaja neživljenjska in bo zadušila trg. Drugi so bili mnenja, da je skrajni čas, da se lastnike prisili v pravno urejanje nepremičnin, ki zaradi pomanjkanja dovoljenj ali skladnosti z njimi spominjajo na divji zahod. Ministrstvo za okolje in prostor je prisluhnilo pripombam in v pripravi je sprememba 93. člena gradbenega zakona. Ta od upravljavcev, notarjev in pooblaščenih inženirjev in drugih oseb ne bi več zahteval, da preverijo veljavnost gradbenega in uporabnega dovoljenja. Več v pogovoru Petra Močnika z Majo Derčar.
Čez teden dni se bodo v praksi začele uporabljati še zadnje določbe novega družinskega zakonika, ki je sicer začel veljati 15-tega aprila 2017. Družinski zakonik prinaša kar nekaj novosti. Med drugim tudi možnost sklepanja »ženitnih pogodb«, ki jih pri nas doslej nismo poznali in pa možnost, da se kar pri notarju sklene sporazum o razvezi zakona. Obe spremembi bosta velik izziv za notarje, saj bodo morali pri sklepanju teh pogodb poskrbeti, da bosta obe strani natančno seznanjeni s svojimi pravicami in da bodo vse določbe takšne pogodbe oziroma sporazuma približno enako uravnotežene za obe strani. O obeh novostih se je Jolanda Lebar pogovarjala z notarko Natašo Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nedeljsko jutro na Prvem smo posvetili vonju in parfumom. Sogovorniki: Ana Ličina - aromaterapevtka in strokovna vodja šole aromaterapije, Grega Repovš - redni profesor za občo psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, Rihard Knafelj - ljubitelj in zbiratelj parfumov.
Južna Koreja je kot prva država na svetu ponudila storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G. Da bi si tehnološko napredna država zagotovila prestižni naziv prve na svetu, je z uvedbo pohitela in jo izvedla dva dni pred napovedanim datumom. Lucija Fatur se je pogovarjala z Miranom Vargo.
Na Vodnikovi domačiji se danes začenja tretji Festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Vse do nedelje bo po celotni državi potekal deseti festival Odprte hiše Slovenije. Festival je nastal po vzoru festivala Open House London. Ta je prvič potekal leta 1992 na pobudo ekonomistke Victorie Thornton. Od takrat se je ideja bliskovito razširila po vsem svetu in k sodelovanju privabila veliko mest in držav. Tema letošnjega jubilejnega festivala v Sloveniji je “PROSTOR POVEZUJE”, na njem pa bo javnosti odprtih 90 kakovostnih stavb ter ureditev. Koncept najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev. Festival vabi vsakogar, da raziskuje in razume vrednote dobro oblikovanega prostora. Tako pravijo organizatorji. Z njimi se je pogovarjal Marko Rozman.
Konec prihodnjega šolskega leta bomo v Sloveniji dobili prvo generacijo dijakov, ki bodo končali program vajeništva. Podoben program smo pred leti že imeli, a je nato zamrl, znova pa so ga v nekoliko drugačni različici obudili leta 2017 zaradi potreb trga dela. Danes so na Gospodarski zbornici pripravili Festival vajencev, vseslovensko srečanje dveh generacij teh dijakov, njihovih mentorjev in drugih udeleženih v proces, šlo pa je za promocijo tega programa. Kot kaže vmesno poročilo, so s sistemom vajeništva zadovoljni tako delodajalci kot šole in vajenci, a še vedno je vpisnih mest nekajkrat več kot mladih interesentov. Kaj pravijo dijaki, kaj delodajalci in kaj šole, pa v posnetku.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča danes in jutri poteka že 30 strokovno srečanje z naslovom Dnevi rehabilitacijske medicine. Letos praznujejo 100 let ortopedske tehnike v Sloveniji, saj je bila prvega marca 1919 ustanovljena Državna protezna delavnica v Ljubljani. S tem se je pri nas začelo organizirano delo z osebami, ki so potrebovale proteze ali ortoze. Delavnica je pomenila tudi začetke tehničnega dela današnjega Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, ki že desetletja povezuje področja rehabilitacijske medicine ter ortotike in protetike. Kako ti medicinski pripomočki vplivajo na kakovost življenja bolnika in kakšni so izzivi prihodnosti na tem področju – o tem se je Petra Medved pogovarjala z glavno inženirko Centra za ortotiko in protetiko na URI Soča gospo Majo Mlakar.
Evropo in njen inovacijski potencial po levi in po desni prehitevajo Združene države Amerike in Kitajska. Za ohranitev konkurenčnosti želi Evropska komisija posodobiti modele financiranja za najboljše raziskovalne projekte. V pripravi je Evropski inovacijski svet. Evropska unija je pred sprejetjem novega proračuna oziroma večletnega finančnega okvira in v njem Evropska komisija predlaga, da se za inovacije in raziskave v programu Obzorje Evropa v sedmih letih nameni 100 milijard evrov. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je potekala konferenca, na kateri je bil ta program predstavljen, znotraj njega pa že zdaj kot pilotni projekt poteka Evropski inovacijski svet – enotna vstopna točka za vse dobre ideje, ekipe in projekte, ki potrebujejo financiranje.
Od leta 2000 pa do danes so slovenski carinski organi našli okoli 30 tisoč zaščitenih ptic, ki so jih poskusili tihotapci prepeljati prek slovenskega ozemlja v Italijo. Eden večjih uspehov slovenskih carinskih organov je bil zaseg 15 škatel s skupaj 1349 mrtvimi pticami lani oktobra na počivališču Lukovica. Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije so šli po sledovih tega primera in ugotovili, da je tožilstvo ovadbo proti tihotapcem zavrglo, češ da niso mogli s potrebno zanesljivostjo izkazati, da so osumljenci vedeli, kaj prevažajo, in da se zavedajo protipravnosti svojega delovanja. Pri DOPPS opozarjajo, da je družbena občutljivost do tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji izjemno nizka, kar se odseva tudi v ravnanju sodnih organov. Pogovarjali smo se s Tjašo Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov