Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
Danes 100. rojstni dan obeležuje Narodna galerija v Ljubljani. Za kulturno ustanovo je stoletnica mejnik, vreden posebne pozornosti. V svojem neprekinjenem delovanju je preživela več političnih režimov in srečno prestala tudi vojne razmere. Z direktorico Narodne galerije doktorico Barbaro Jaki se je pogovarjal Marko Rozman.
Slovenska košarkarska reprezentanca, ki je lani poskrbela za prvovrstno presenečenje in se z virtuozno igro povzpela na vrh košarkarskega prestola Evrope, je sinoči pokopala vse upe na uvrstitev na svetovno prvenstvo. O tem, kako je lahko prišlo do tako globokega padca in kam v resnici sodi slovenska reprezentanca ter kakšna je njena prihodnost na evropskem in svetovnem košarkarskem parketu, smo se pogovarjali s športnim komentatorjem Francijem Pavšerjem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končal že 51. Mednarodni obrtni sejem v Celju, v okviru katerega so potekale številne delavnice in posveti, med drugim tudi o turizmu. Konkretneje, tematika se je posvečala vprašanju kakovosti 5-zvezdičnih doživetij v Sloveniji. Razprave se je udeležila tudi Tina Lamovšek.
Moč potnega lista merimo po svobodi potovanja, ki jo omogoča. Seznam najvplivnejših potnih listov že 12 let objavlja in posodablja podjetje Henley & Partners. Nanj uvršča potne liste iz 199 držav, najvišje pa je tisti potni list, s katerim lahko brez vizuma potujete v največ držav. Na vrhu seznama najmočnejših na svetu sta trenutno dve azijski državi. Kdor ima v rokah japonski ali singapurski potni list, lahko brez vizuma potuje v 189 izmed 218 držav na svetu. S slovenskim potnim listom brez vizuma pridemo v 9 držav manj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Evropi bomo prenehali premikati uro dvakrat na leto. Bo to imalo kakšen vpliv na naše zdravje? Pogovor s strokovnjakinjo prof. dr. Damjano Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Danes na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poteka posvet Dostopnejše tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom. Posvet je organiziran v okviru mednarodnega tedna gluhih, ki bo zadnji teden v septembru, različne aktivnosti pa potekajo že zdaj z namenom boljšega vključevanje gluhih v družbo. Petra Medved se je pred posvetom pogovarjala s tremi gosti o tem, kakšna je dostopnosti do informacij v Sloveniji za osebe z okvaro sluha.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije in v Mestnem društvu gluhih Ljubljana bodo ta mesec pripravili vrsto dejavnosti in različnih dogodkov z namenom boljšega vključevanja gluhih v družbo. Mednarodni dan gluhih, ki je konec meseca, bodo tako pri nas zaznamovali že v soboto s slavnostno akademijo, aktivnosti pa bodo trajale vse do 14. novembra – dneva slovenskega znakovnega jezika, ko bo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vložila predlog za spremembo ustave, saj država še vedno ni prepoznala, da imajo tudi gluhi svoj jezik: znakovni jezik. Prispevek Petre Medved.
V današnjem času smo priča nenehnim novostim v svetu tehnologije katerega del so tudi starejši ljudje. Z nenehnimi spremembami se počutijo izgubljeni, zmedeni, izključeni. Znanja, potrebna za uporabo novih tehnologij, so porazdeljena neenakomerno. O tem je tekla tudi razprava na današnjem posvetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki uvaja elektronske storitve za starejše od 55 let. Spremljal jo je Marko Rozman.
V evropskem parlamentu že dolgo opozarjajo na kršitve temeljnih pravc na Madžarskem. Današnja razprava še vedno poteka, poroča naša dopisnica Erika Štular. Na zasedanje je prišel madžarski premier Viktor Orban, ki pa je že sam dejal, da pričakuje potrditev razvpitega poročila poslanke Zelenih Judith Sargentini, v katerem dokazujejo tveganje sistematičnih kršitev temeljnih evropskih vrednost demokracije, vladavine prava in človekovih pravic - od neodvisnosti, svodobe izražanja, akademske svobode do pravic beguncev in manjšin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes je mednarodni dan ozaveščanja o poškodbah hrbtenjače, ki letos poteka pod geslom – ustavimo poškodbe hrbtenjače. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so se v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije pridružili pobudi Mednarodnega združenja strokovnjakov s področja bolezni in poškodb hrbtenjače z namenom, da javnost opozorijo, da je poškodbe hrbtenjače mogoče preprečiti. Zavedati se moramo, da nesreča lahko doleti vsakogar in kjerkoli, so še opozorili na Inštitutu Soča. Več pa v prispevku Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na prvi šolski dan je tudi ekipa Prvega prestopila šolski prag in preverila, kakšno leto je pred šolarji in zaposlenimi na šoli, česa se mladi veselijo, česa mogoče ne. Janez Podlesnik in Špela Šebenik sta obiskala OŠ Zadobrova, kjer bo novo šolsko leto nekaj posebnega.
Internet omogoča posredovanje vsebin, pa avtorji zanje ne dobijo plačila. Na ta način se ustvarja velika škoda, ki nima le finančnih posledic, ampak lahko povzroči, da bo v prihodnosti vedno manj poklicnih ustvarjalcev. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva na področju avtorskega prava, vendar ima tudi nasprotnike, ki opozarjajo, da se z njo uvaja cenzura. Potem ko so pretekli teden v Ljubljani in 24 evropskih mestih potekale demonstracije proti njenemu sprejetju, so svoja stališča danes prvič obširneje predstavili slovenski zagovorniki direktive. Razpravo, ki jo je pripravila Slovenska tiskovna agencija, je spremljal Aleksander Čobec.
Ob 90-letnici Radia Slovenija in 60-letnici TV Slovenija RTV pripravlja različne obeležitve tega praznika. Ena izmed njih so tudi dnevi odprtih vrat oddajnikov RTV Slovenija. 29. julij, 2. september, 30. september, tri nedelje, od 8. do 14. ure, trije oddajniki: Nanos, Kum in Pohorje. Ta vikend bo za obiskovalce odprt oddajnik na Kumu, zato smo v studio Prvega povabili Andreja Trojerja, vodjo službe oddajni centri
Neveljaven email naslov