Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
#Kdo je izdelal moja oblačila? Svet sprašuje velike proizvajalce hitre mode.
Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal vaša oblačila? Kje in pod kakšnimi pogoji? To je vprašanje, ki ga v kampanji Teden modne revolucije ljudje po vsem svetu naslavljajo na velike proizvajalce tako imenovane hitre mode. Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec spet pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution Week oziroma Tednu modne revolucije, ki bo potekal od 21. do 27. aprila.
Kot pojasnjuje Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine 3MUHE, je Fashion Revolution/Modna revolucija svetovno gibanje, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije: onesnaževanju okolja in izkoriščanju delavcev.
Cilj kampanje je, da čim več ljudi po vsem svetu pozove modne velikane k odgovornejšemu ravnanju in transparentnosti. Tudi mi bomo Slovence in Slovenke spodbudili k temu, da proizvajalcem in trgovcem postavijo vprašanje, kdo je izdelal njihova oblačila #whomademyclothes.
V Sloveniji so letos organizacijo tedna modne revolucije prevzele Pravična trgovina 3MUHE in Zelena trgovina v Ljubljani ter Smetka, alternativna veleblagovnica v Mariboru. Odločili so se, da poleg negativne plati modne industrije in hitre mode poudarijo slovensko etično modo in druge alternative industriji hitre mode.
Živa Kavka Gobbo iz društva Focus poudarja, da alternative obstajajo, da jih je vse več.
Prva alternativa je, da ne kupujemo novih oblačil, temveč si oblačila izmenjujemo. V Sloveniji so prakse izmenjevanja oblačil zelo uspešne. V Ljubljani jih izvajajo Rdeči križ, zavod Voluntariat, društvo Ekologi brez meja, v Kopru obstaja izmenjevalnica Swap je top, v Mariboru poteka izmenjevalnica Cunjami. Tukaj so tudi trgovine z oblačili iz druge roke, ki jih je vse več. Skratka alternative so in ljudje se jih vse bolj uporabljajo.
Med tednom modne revolucije, ki se začenja jutri, pa se bodo predstavile še druge možnosti, ki jih imamo potrošniki na voljo. Pripravljeni so številni dogodki, predstavitve slovenskih oblikovalk in oblikovalcev oblačil, predavanja, okrogle mize, izmenjevalnica oblačil in delavnica predelave oblačil.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec ponovno pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije. Pripravljen je pester nabor dogodkov v okviru kampanje #FashionRevolutionWeek, ki bo potekal v tednu od 21. do 27. aprila. O tem kdo izdeluje naša oblačila, pod kakšnimi pogoji, ali obstajajo alternative, tudi v Sloveniji, smo se pogovarjali z vodjo Pravične trgovine Živo Lopatič in Živo Kavka Gobbo iz društva Focus.
#Kdo je izdelal moja oblačila? Svet sprašuje velike proizvajalce hitre mode.
Ste se kdaj vprašali, kdo je izdelal vaša oblačila? Kje in pod kakšnimi pogoji? To je vprašanje, ki ga v kampanji Teden modne revolucije ljudje po vsem svetu naslavljajo na velike proizvajalce tako imenovane hitre mode. Svetovna modna oziroma tekstilna industrija potrebuje revolucionarno spremembo. Tega se zavedamo tudi v Sloveniji, zato se bomo v Ljubljani in Mariboru ta mesec spet pridružili svetovnemu gibanju Fashion Revolution Week oziroma Tednu modne revolucije, ki bo potekal od 21. do 27. aprila.
Kot pojasnjuje Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine 3MUHE, je Fashion Revolution/Modna revolucija svetovno gibanje, ki ozavešča javnost o največjih problemih modne industrije: onesnaževanju okolja in izkoriščanju delavcev.
Cilj kampanje je, da čim več ljudi po vsem svetu pozove modne velikane k odgovornejšemu ravnanju in transparentnosti. Tudi mi bomo Slovence in Slovenke spodbudili k temu, da proizvajalcem in trgovcem postavijo vprašanje, kdo je izdelal njihova oblačila #whomademyclothes.
V Sloveniji so letos organizacijo tedna modne revolucije prevzele Pravična trgovina 3MUHE in Zelena trgovina v Ljubljani ter Smetka, alternativna veleblagovnica v Mariboru. Odločili so se, da poleg negativne plati modne industrije in hitre mode poudarijo slovensko etično modo in druge alternative industriji hitre mode.
Živa Kavka Gobbo iz društva Focus poudarja, da alternative obstajajo, da jih je vse več.
Prva alternativa je, da ne kupujemo novih oblačil, temveč si oblačila izmenjujemo. V Sloveniji so prakse izmenjevanja oblačil zelo uspešne. V Ljubljani jih izvajajo Rdeči križ, zavod Voluntariat, društvo Ekologi brez meja, v Kopru obstaja izmenjevalnica Swap je top, v Mariboru poteka izmenjevalnica Cunjami. Tukaj so tudi trgovine z oblačili iz druge roke, ki jih je vse več. Skratka alternative so in ljudje se jih vse bolj uporabljajo.
Med tednom modne revolucije, ki se začenja jutri, pa se bodo predstavile še druge možnosti, ki jih imamo potrošniki na voljo. Pripravljeni so številni dogodki, predstavitve slovenskih oblikovalk in oblikovalcev oblačil, predavanja, okrogle mize, izmenjevalnica oblačil in delavnica predelave oblačil.
Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje na družbenih medijih pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. Več odziva pa pomeni več dobička. Žvižgačka Frances Haugen je lani z več deset tisoč dokumenti javnosti pokazala, da podjetje Meta, kot se danes imenuje Facebook, ve, da imajo njegovi izdelki škodljive učinke na ljudi, javno varnost, zasebnost in demokracijo, a jih ne spremeni, saj daje prednost dobičku. Kot je še povedala Haugen na spletnem dogodku, ki ga je organiziral Zavod za digitalno vzgojo Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, jo je najbolj prizadelo, ko je ugotovila, kakšno škodo Facebook in Instagram povzročata mladim. Zato se je odločila, da spregovori o slabih praksah podjetja. Še posebej jo skrbi Metaverse, saj povzroča večjo zasvojenost, ustvarja več tesnobe in tudi poškoduje otroške oči, ki se še razvijajo. Frances Haugen je s slovensko javnostjo govorila predvsem o tveganjih, ki jih algoritmi podjetja Meta predstavljajo za mlade in za demokracijo v Sloveniji. Najprej je razložila, da algoritmi prednostno prikazujejo skrajne vsebine, saj sprožijo več odzivov: "Algoritmi odločajo o tem, kakšna vsebina se prikazuje uporabnicam in uporabnikom. Narejeni so bili na način, da nam vsem, tudi mladim, izpostavljajo škodljive vsebine. Facebook se je torej odločal, da z algoritmi maksimalno poveča odzivnost, kar pomeni, da sistematično izpostavlja vsebine, na katere bodo uporabnice in uporabniki bolj verjetno kliknili, jih komentirali ali delili. To razvrščanje glede na odzivnost ustvaja probleme. Na vsebino, ki razdvaja, je neresnična ali škodljiva, se ljudje pogosteje odzivajo kot na druge vrste vsebin. To vodi v sistematično izpostavljanje problematičnih vsebin. Najbolj skrajna vsebina se najbolj deli." Več v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Medtem ko se kljub nadaljnjemu kroženju omikrona med ljudmi, države na Zahodu odpirajo in se življenje v številnih vidikih vrača v bolj običajne tirnice, se zdaj Kitajska sooča s težavami, ki spremljajo omejevanje širjenja covida 19. Po uspešnem zatrtju izvornega izbruha koronavirusa v mestu Wuhan pred dobrima dvema letoma, se je Kitajska lahko pohvalila z dvema letoma, ko je bila država tako rekoč brez okužb. Strog nadzor in politika ničelne tolerance do virusa sta azijsko velesilo uspešno držala zunaj karanten, ki so pestile preostali svet. A aktualne, mnogo bolj nalezljive različice omikrona so v zadnjem času predrle kitajski kovidni mehurček. Kljub ukrepom se okužbe zdaj sorazmerno hitro širijo. V kitajskem ekonomskem središču Šanghaju so prejšnji teden uvedli karanteno in testirali 26 milijonov tamkajšnjih prebivalcev. Kako je videti šanghajska karantena od blizu, je povedala Anita Klančar Andrejc, ki zadnje leto živi in dela v običajno najbolj živahnem kitajskem mestu.
Na spletu spremljamo vsebine, ki so blizu našim prepričanjem. Po mnenju politične psihologinje z Univerze v Pensilvaniji Cory Clark poznamo dve ravni politične pristranskosti. Na eni strani podpiramo prepričanja tistih, ki so del naše skupine, po drugi pa se izogibamo tistim, ki bi lahko izzvali naše prepričanje.
Trend naglega naraščanja izdatkov za bolniška nadomestila je opazen že od leta 2015 in močno zajeda v finance zdravstvene blagajne. Če je bilo lani teh stroškov že 497 milijonov evrov, prve ocene za letos kažejo, da bo ta znesek že skoraj 700 milijonov. Ključna razloga sta dva: prvi je izjemen razmah epidemije, drugi pa stalno povečevanje dolgotrajnih odsotnosti.
Ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu bodo članice in člani Društva za pomoč mladostnikom in odraslim s spektroavtistično motnjo ASPI na Prešernovem trgu v Ljubljani ob 11. uri izvedli dogodek z naslovom Živela avtistična drugačnost! Mladostniki in odrasli s spektroavtistično motnjo v organizaciji Društva ASPI, Plesnega Epicentra Ljubljana in Zavoda Maja Weiss - Zavoda za kulturne dejavnosti bodo pripravili poleg kulturnega programa tudi prvi Flash Mob Dance z naslovom Samo ljubezen. Več pa v prispevku Petre Medved.
V tem tednu bomo praznovali dan slovenske zastave. 7. aprila letos bo namreč minilo 147 let, odkar je v Ljubljani prvič zaplapolala slovenska trobojnica. Zakaj ves april ne bi posvetili naši zastavi, se sprašujejo in hkrati predlagajo v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica. Kancler društva Anže Hobič nam je pojasnil razloge za to.
Na Prvem programu Radia Slovenija smo pred nekaj dnevi posneli ekskluzivni pogovor z hrvaško glasbeno divo, pevko šansona in mediteranskega melosa, Terezo Kesovijo. Gostili smo jo pred njenim velikim ljubljanskim koncertom v Cankarjevem domu. Z Aido Kurtović sta med pogovorom nekaj pozornosti namenili tudi repertoarju, s katerim se bo konec aprila predstavila občinstvu v Sloveniji. Intervju in koncert Tereze Kesovije, ki ga bo snemala naša radijska ekipa, bomo naknadno predvajali v oddaji Sobotni glasbeni večer.
Program Za ženske v znanosti, ki ga pri nas že 16. leto organizirata L'Oreal Adria in Nacionalna komisija za Unesco, je namenjen spodbujanju mladih znanstvenic naravoslovno-tehničnih in medicinskih smeri na njihovi karierni pot. Med mladimi doktorji znanosti je danes sicer že več kot polovica žensk (54%), a se njihov delež na višjih znanstvenih pozicijah občutno zmanjša. Na fakultetah v Evropski uniji in ZDA je delež žensk med 20 in 33 odstotki. Na področjih, kot je inženirstvo, pa pade celo na 5 odstotkov. Kar polovica znanstvenic že po petih letih obupa nad kariero na znanstveni ustanovi. To je le nekaj statističnih podatkov, ki so jih izpostavili ob letošnji razglasitvi najboljših, in ki pričajo, da je pot do uspešne kariere v znanosti za ženske še vedno precej zahtevnejša. Toplotna stikala, energija iz odpadkov in širjenje organizmov po planetu Vsekakor pa kvaliteta raziskovalnega dela letošnjih štipendistk priča tako o njihovem vrhunskem znanstvenem prispevku, kakor o aktualnosti njihovih raziskav. Kemijska tehnologinja Tina Kegl se je osredotočila na pridobivanje energije – predvsem bioplinov – in koristnih produktov iz organskih odpadko; Katja Klinar razvoju toplotnih stikal in toplotnih diod, ki bodo v prihodnosti lahko pomembno prispevala k, denimo, zmanjšanju toplotnih izgub v stavbah; biologinja dr. Eva Turk pa je razvila metodo, s katero je mogoče določiti najverjetnejšo pot širjenja družine pajkov zlatih mrežarjev po svetu in določiti, od kod izvirajo. To metodo pa je ob ustreznih podatkih mogoče aplicirati tudi na druge organizme. Foto: Jani Ugrin
V vsakdanjem življenju uporabljamo na tisoče kemikalij, česar se pogosto niti ne zavedamo, kot tudi ne njihovega vpliva na okolje. Vse te snovi namreč puščajo svoje sledi tudi v naravi, še zlasti v vodnih virih, saj jih voda zaradi svoje narave topi. V okviru mednarodnega projekta boDEREC-CE so raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju z Javnim podjetjem VOKA SNAGA preverjali vsebnost novodobnih onesnaževal v podzemnih in površinskih vodah v celotni Ljubljanski kotlini, vzorci so bili odvzeti tudi po nekaterih lokacijah na Gorenjskem. Pričakovano slabše je stanje površinskih voda, v katerih je bilo najti pesticide, hormone, zdravila, tudi kofein. Za podzemne vode zaenkrat večje nevarnosti ni, a je treba postoriti vse, da se jih zaščiti. O tem kaj onesnaževala v površinskih ter plitvih in globokih podzemnih vodah pomenijo za kakovost vode in siceršen vpliv na okolje, se je z dr. Mihaelom Brenčičem z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani pogovarjal Peter Močnik.
Zavedanje, da lahko zaradi izsiljevalskih virusov izgubimo vse podatke, ki jih hranimo v osebnem računalniku, na telefonu ali v drugih napravah, s katerimi se povezujemo s svetovnim spletom, še vedno ni prav visoko. Dokler se ne zgodi nam, imamo občutek, da goljufi z izsiljevalskim virusom zašifrirajo podatke in tako rekoč onesposobijo računalnik drugim, manj pazljivim in razgledanim glede tega. Vendar pa, če vas zdaj vprašamo, kdaj ste naredili zadnje varnostne kopije podatkov s svojih naprav, vemo, da so odgovori porazni. Najbrž se ne spomnite, ali pa tega niste naredili še nikoli. In tudi zdaj, ko smo vas spomnili, da je to nujno početi v nekih časovnih intervalih, ste najbrž rekli – bom jutri. Pa imamo dobre razloge za odlašanje? Več Cirila Štuber v pogovoru s Tadejem Hrenom strokovnim sodelavcem pri Si-Certu.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Kakšno je vzdušje v baltskih državah, ko divja vojna v Ukrajini. Litva, Latvija in Estonija mejijo na Rusijo in so hkrati članice zveze NATO. Poleg tega imajo velik delež rusko govorečega prebivalstva. Utrip v pribaltskih državah spremlja Gašper Andrinek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ukrajinski pogajalci si na pogovorih želijo doseči premirje med sprtima stranema, da bi preprečili še večjo humanitarno katastrofo. Vodja ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba je poudaril, da se ne bodo pogajali o zamenjavi ukrajinskega vodstva, predaji ozemelj ali suverenosti. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina opusti načrte o vstopu v zvezo NATO. Iz Kijeva pa so sporočili, da so glede tega vprašanja pripravljeni sprejeti kompromis.
V Sloveniji je souporaba avtomobilov mogoča že v kar nekaj urbanih središčih; v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Murski Soboti in v Novem mestu, sistem souporabe avtomobilov pa seže tudi do letališča Brnik. Največji ponudnik, Avantcar je imel ob svojih začetkih pred šestimi leti v svojem sistemu 30 vozil na 12 lokacijah, danes pa že 350 vozil na 130 lokacijah. Počasi se uveljavlja tudi ponudnik ShareAndGo, ki pa ima težave s parkirišči, saj večina pripada prvemu ponudniku. Zanimivo je, da se je od leta 2019 začela vzpostavljati tudi platforma Giro Car Share, prek katere lahko lastniki avtomobilov te delijo z drugimi. Namesto, da bi med delovnim časom oz. takrat, ko jih ne potrebujejo, ti stali v garažah ali na parkiriščih, jih oddajo najemnikom. Danes si bomo pobliže ogledali, kako deluje souporaba nelastniških avtomobilov, ki je zaradi koronskih ukrepov zadnji dve leti stagnirala, zdaj pa doživlja novo pomlad.Več o tem Cirila Štuber.
Jutri se bo v Termah Čatež začelo evropsko šahovsko posamično prvenstvo. Žal bo zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini okrnjeno, čeprav bo vseeno prišlo nekaj ukrajinskih šahistk in šahistov. Pred dnevi so tudi številni ruski vrhunski šahisti na čelu z izzivalcem svetovnega prvaka Janom Nepomnjaščijem napisali odprto pismo proti vojni. O organizacijskih izzivih in nastopih naših šahistk in šahistov v enajstih kolih evropskega prvenstva se je Tomaž Gerden pogovarjal s podpredsednico Slovenske šahovske zveze Darjo Kapš.
Presunljive fotografije so stalnica prvih strani tiskanih in elektronskih medijev. S fotografijami z vojnih območjih po eni strani dokumentiramo dogajanje, ki bi ga brez tega bilo mogoče zanikati, po drugi strani pa so nazorne fotografije lahko tudi vdor v zasebnost posameznikov, ki smo jih ujeli v najobčutljivejšem položaju v njihovih življenjih. Fotografa omejuje in kultivira etični kodeks, zadnji filter pa so seveda uredniki medijskih hiš, ki odločajo, katera fotografija bo objavljena in katera ne. O vojni fotografiji se je Rok Valenčič pogovarjal s fotografinjo Manco Juvan.
Slovenski športnice in športniki v različnih panogah dosegajo vrhunske rezultate. Na nedavnih olimpijskih igrah v Pekingu je Slovenija z osvojenimi sedmimi kolajnami glede na število prebivalcev zasedla drugo mesto med vsemi državami udeleženkami. O receptu za odličnost slovenskega športa in napakah staršev pri uvajanju otrok v šport smo se pogovarjali s športno psihologinjo Andrejo Holsedl.
Neveljaven email naslov