Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
23 tisoč kilometrov, 31 dni in 13 postankov za meritve, ki jih do zdaj še ni bilo
Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič se je 10. maja vrnil z uspešno opravljene okoljsko-raziskovalne misije, ki jo je opravil nad Azijo. Zbral je veliko pomembnih podatkov o absorpciji aerosolov, s pomočjo katerih bo ustvarjena jasnejša slika o stanju ozračja na tem delu Zemljine oble. 12-članska ekipa Green Light World Flight je danes predstavila zbrane rezultate misije. Podatke o onesnaženosti zraka je Matevž Lenarčič tokrat zbiral na 23 tisoč kilometrov dolgi poti prek Azije in to na območjih, kjer doslej meritev ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo. 31 dni, 13 postankov in ugotovitev, da je najbolj onesnažena država na svetu Kitajska.
Letošnja misija je bila zahtevnejša od prejšnjih, tako zaradi birokracije oziroma pridobivanja različnih dovoljenj kot zaradi vremenskih pogojev – predvsem slabe vidljivosti.
Celotno Kitajsko pokriva črn oblak. Na fotografijah je Kitajska izjemno lepa, a v realnosti je vidljivost nična. Za letalca ni prijazna dežela, sam si ne želim si še enkrat tja.
Želi pa v svet poslati osrednje sporočilo misije.
Sporočilo je zelo enostavno: črn ogljik je velik problem in če želimo priti do sprememb v družbi, bo treba – z aktivno civilno družbo, raziskovalci in tovrstnim zbiranjem podatkov – vplivati na politiko.
Matevž Lenarčič je od leta 2012 opravil več projektov merjenja črnega ogljika, naslednja pot bo osredotočena na področje Pakistana, Butana in Himalaje, rezultati dosedanjih meritev pa so bili predstavljeni na več kot 30 znanstvenih konferencah po vsem svetu.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
23 tisoč kilometrov, 31 dni in 13 postankov za meritve, ki jih do zdaj še ni bilo
Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič se je 10. maja vrnil z uspešno opravljene okoljsko-raziskovalne misije, ki jo je opravil nad Azijo. Zbral je veliko pomembnih podatkov o absorpciji aerosolov, s pomočjo katerih bo ustvarjena jasnejša slika o stanju ozračja na tem delu Zemljine oble. 12-članska ekipa Green Light World Flight je danes predstavila zbrane rezultate misije. Podatke o onesnaženosti zraka je Matevž Lenarčič tokrat zbiral na 23 tisoč kilometrov dolgi poti prek Azije in to na območjih, kjer doslej meritev ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo. 31 dni, 13 postankov in ugotovitev, da je najbolj onesnažena država na svetu Kitajska.
Letošnja misija je bila zahtevnejša od prejšnjih, tako zaradi birokracije oziroma pridobivanja različnih dovoljenj kot zaradi vremenskih pogojev – predvsem slabe vidljivosti.
Celotno Kitajsko pokriva črn oblak. Na fotografijah je Kitajska izjemno lepa, a v realnosti je vidljivost nična. Za letalca ni prijazna dežela, sam si ne želim si še enkrat tja.
Želi pa v svet poslati osrednje sporočilo misije.
Sporočilo je zelo enostavno: črn ogljik je velik problem in če želimo priti do sprememb v družbi, bo treba – z aktivno civilno družbo, raziskovalci in tovrstnim zbiranjem podatkov – vplivati na politiko.
Matevž Lenarčič je od leta 2012 opravil več projektov merjenja črnega ogljika, naslednja pot bo osredotočena na področje Pakistana, Butana in Himalaje, rezultati dosedanjih meritev pa so bili predstavljeni na več kot 30 znanstvenih konferencah po vsem svetu.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Neveljaven email naslov