Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Na 39. Euroradio Folk Festivalu, ki ni tekmovalne narave, je Slovenijo zastopala skupina Brina Trio
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio, ki jo sestavljajo Brina Vogelnik Saje – vokal, Jože Šalej – harmonika in klavir ter Luka Ropret – kitara. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 17 držav. Slovenija je, po besedah glasbene urednice Simone Moličnik, z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
“Ponosna sem na slovenske glasbenike in z gotovostjo lahko trdim, da bo posnetek osvojil srca vseh tistih, ki razumejo ljudsko glasbo in njena večno aktualna sporočila.”
Tudi Brina Vogelnik Saje po nastopu ni mogla skriti navdušenja:
“Občutek je fantastičen, občinstvo nas je zelo spremljalo in poslušalo. Sem vesela povabila Radia Slovenija, da nas je uvrstil v ta festival, to je čudovita izkušnja.”
Festival ni tekmovalne narave, ampak gre za predstavitev različnih glasbenih pristopov do ljudskega melosa. Zbrane je sicer najbolj navdušil kristalno čist zvok ob nastopu skupine iz Severne Koreje in Kitajske. Vsi koncerti bodo zaokrožili v EBU-izmenjavo in jih bomo lahko slišali tudi na Prvem v torkovih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 16 držav. Slovenija je z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
Na 39. Euroradio Folk Festivalu, ki ni tekmovalne narave, je Slovenijo zastopala skupina Brina Trio
Prvi program Radia Slovenija je na letošnji 39. Euroradio Folk Festival poslal slovensko glasbeno skupino Brina Trio, ki jo sestavljajo Brina Vogelnik Saje – vokal, Jože Šalej – harmonika in klavir ter Luka Ropret – kitara. Festival je tokrat gostil ruski radio Orpheus, na njem pa so se predstavile skupine iz 17 držav. Slovenija je, po besedah glasbene urednice Simone Moličnik, z nastopom navdušila glasbene urednike, pa tudi poslušalstvo, ki je 50-minutni koncert pozorno spremljalo.
“Ponosna sem na slovenske glasbenike in z gotovostjo lahko trdim, da bo posnetek osvojil srca vseh tistih, ki razumejo ljudsko glasbo in njena večno aktualna sporočila.”
Tudi Brina Vogelnik Saje po nastopu ni mogla skriti navdušenja:
“Občutek je fantastičen, občinstvo nas je zelo spremljalo in poslušalo. Sem vesela povabila Radia Slovenija, da nas je uvrstil v ta festival, to je čudovita izkušnja.”
Festival ni tekmovalne narave, ampak gre za predstavitev različnih glasbenih pristopov do ljudskega melosa. Zbrane je sicer najbolj navdušil kristalno čist zvok ob nastopu skupine iz Severne Koreje in Kitajske. Vsi koncerti bodo zaokrožili v EBU-izmenjavo in jih bomo lahko slišali tudi na Prvem v torkovih oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
O razstavi liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečenik, Andrej Hrausky, arhitekt in eden izmed najboljših poznavalcev tega našega največjega arhitekta.
Pri predsedniku države Borutu Pahorju je danes potekal posvet o naši podnebni prihodnosti, na katerem so sodelovali okoljski strokovnjaki, predstavniki vlade in parlamentarnih strank. Namen posveta je pregledati dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki jo mora Slovenija sprejeti do konca tega leta. In medtem, ko se politiki usklajujejo o tem, kako resno in kdaj bi se lotili preprečevanja nadaljnje škode, ki jo na vseh koncih planeta že prinašajo podnebne spremembe, nas dogodki na terenu prehitevajo po levi in po desni. Segrevanje se namreč odvija hitreje, kot so napovedovali podnebni modeli in 70 let prej, kot so napovedovali, se je začel tajati permafrost. V teh tisočletja zmrznjenih tleh v prostranstvih Kanade in Sibirije pa so shranjene ogromne količine metana, ki ima mnogo močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.
Današnji dan je prav poseben za šolarje – za več kot 183. tisoč učenk in učencev osnovnih šol in 73. tisoč dijakinj in dijakov srednjih šol je namreč danes zadnji šolski dan v tem šolskem letu. Nekateri so pouk končali že prej: devetošolci 14. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa konec maja. V šolo se bodo šolarji vrnili 2. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Vzdušje na končni proslavi in v šolskih klopeh na današnji zadnji dan pouka je na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca preverila Tadeja Bizilj.
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končalo še eno šolsko leto za učence in dijake osnovnih in srednjih šol. Šolarji, ki so bili v njem uspešni, so mu pomahali v pozdrav, ostale pa v naslednjih dneh čakajo še popravni izpiti. Več Tadeja Bizilj.
Poletne počitnice, ki se bodo uradno po šolskem koledarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport začele jutri in trajale vse do konca avgusta, bodo tudi letos dolge skoraj deset tednov. Večina družin se bo za teden ali dva odpravila na morje ali si privoščila kakšen drug oddih, šolarji bodo dneve preživljali pri starih starših in morebitni počitniški dolgčas preganjali tudi na raznoraznih organiziranih aktivnostih. Tadeja Bizilj je zbrala nekaj počitniške ponudbe za najmlajše v Ljubljani in na Gorenjskem.
V Radečah je javni zavod KTRC Radeče s partnerji pridobil evropski projekt Oživimo Savske zgodbe in prejšnji teden so tam splavili novi splav v turistične namene, ki pa je le eden od produktov, ki jih bodo obudili v dveletnem projektu. Snujejo tudi splavarski muzej, saj ima splavarjenje 500 letno tradicijo, splav pa bi radi vpisali v register nesnovne dediščine. Prvi splav v turistične namene so v Radečah pridobili že leta 1998, takrat so se začeli devi splavarjenja, ki so potekali pretekli konec tedna, ko se je ob številih kulturno športnih dogodkih bilo moč osvežiti na vožnji z novim splavom.
V Štanjelu že od 90-ih let naprej obujajo simpatično kraško šego spletanja venčkov, ki jih potem na predvečer sv. Ivana obešajo na hišna vrata svojih domov. Ob tej priložnosti na grajskem dvorišču pripravijo delavnico pletenja venčkov namenjeno odraslim. Da običaj ne bi ponovno zatonil v pozabo, pa skrbijo v nekaterih kraških osnovnih šolah. Sogovornici: Duška Švagelj in Alma Makovec Švagelj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pridnost, marljivost, poštenost, po drugi strani pa introvertiranost, zavist, hlapčevstvo … To je le nekaj lastnosti, ki jih pripisujemo značaju Slovencev. Seveda je med nami 2 milijona posameznikov, vsak s svojimi značajskimi lastnostmi, a vendarle radi govorimo o nekih skupnih značilnostih določenega naroda. Katere značajske lastnosti torej veljajo za povprečnega prebivalca dežele na sončni strani Alp in ali se prebivalci posameznih slovenskih pokrajin med seboj značajsko razlikujejo? Držijo stereotipi, da so Gorenci škrti, Primorci temperamentni in kar je še teh “ljudskih modrosti”? O značaju Slovencev in prebivalcih posameznih slovenskih pokrajin razmišljajo psiholog dr. Janek Musek, glasbenik Trkaj in anketiranci.
Pred Parado ponosa smo se pogovarjali s predsednico Društva parada ponosa Simono Muršec. Medtem ko je ljubljanska parada ponosa že 19. po vrsti, bo tokrat prvič parada tudi v Mariboru.
Kot smo že poročali, so se volkovi vrnili tudi na predalpsko in alpsko območje Slovenije, kjer jih ni bilo od 50. let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se napadi na domače živali na pašnikih, prebivalci podeželja se bojijo za svojo varnost, saj da so volkovi izgubili strah pred človekom. Zato je več občin vložilo vlogo za izredni odstrel volka, civilne iniciative pa so to podprle z 2900 podpisi. Po drugi strani je v javnosti zaznati tudi očitke, da rejci ne storijo dovolj za zaščito svojih živali. Kako rejci varujejo svoje živali in kaj jim svetujejo strokovnjaki?
V zadnjem času je med žrtvami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, največ žrtev iz starostne skupine nad petdeset let. Družba in okolje nas spodbujata, da ostajamo tudi pri tej starosti aktivni kot da bi bili stari trideset let. Zato se tudi moški na motorju obnašajo drugače kot bi se, če bi živeli in se obnašali primerno svojim letom. V motociklističnem svetu se je v zadnjih letih zgodila tudi revolucija, saj velika podjetja zaznavajo upad zanimanja za vožnjo z motorji pri mlajših moških in dekletih. Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvijalec vsebin trajnostne mobilnosti z Inštituta za civilizacijo in kulturo, se sprašuje, zakaj so izkušeni in zreli motoristi pripravljeni ogroziti svoje življenje pri petdesetih, ko pa bi se morali na motor usesti zaradi veselja in sprostitve.
S strokovnjakom za civilno letalstvo direktorjem Letališča Portorož Robertom Krajncem se je možnih scenarijih pogovarjala Lucija Fatur.
Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".
Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji bo med devetnajstimi sodelujočimi ekipami tokrat ena, prav posebna. Prvič se jo bo udeležila ekipa “Team Novo Nordisk” iz Združenih držav Amerike. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen. Ob tekmovanju je njihov namen tudi ozaveščanje. Govorijo o preventivi in ljudi spodbujajo, da je tudi življenje s sladkorno boleznijo lahko aktivno in s tem kakovostno. Pridružujejo se kampanji "Imam sladkorno, a sladkorna nima mene." #DarujemKilometre Foto: Iztok Konc. Na fotografiji kolesari slovenski ambasador kampanje profesionalni športnik Vid.
Puščave pokrivajo med 18 in 20 % kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Več o puščavah nam je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Neveljaven email naslov
