Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili
Slovenski kupci očitno cenimo prehranske izdelke, za katere trgovci oglašujejo, da so pridelani ali proizvedeni v Sloveniji. Trgovci pričakujejo, da bodo kupci raje posegali po izdelkih, za katere trdijo, da so slovenske kakovosti. Včerajšnja objava inšpekcijskega nadzora uporabe označbe »Kakovost iz Slovenije« v podjetju Hofer je razkrila osupljive ugotovitve, da je ta trgovec z napačnimi označbami zavajal kupce. Gre za prvo poročilo v okviru akcije, v kateri bodo inšpektorji preverili vse trgovske sisteme, pri čemer je nadzor usmerjen v pravilno uporabo prostovoljnih trgovskih oznak, pod katerimi prodajajo slovenske, domače in lokalne prehranske izdelke.
Vsak trgovec ima svojo oznako, ki naj bi kupcu zagotavljala, da je to proizvod slovenskega izvora ali slovenskega porekla, ali pa izvira od slovenskih dobaviteljev. Hofer ima za to skupino oznako Kakovost iz Slovenije, Sparova oznaka za te izdelke je Slovenija moja dežela, Mercator uporablja oznako Radi imamo domače, Tuš pa oznako Spoštujmo slovensko. Inšpektorji bodo preverili, ali oziroma v kolikšni meri so te oznake zavajajoče. Prva akcija, ki je potekala konec marca v Hoferju, je pokazala, da je zavajanja z oznakami več, kot smo si sploh lahko mislili.
Če se ustavimo pri ugotovljenih neskladnostih označb v Hoferju: med 36 pregledanimi poslovalnicami so zavajajoče oznake ugotovili v 17 poslovalnicah v 68 primerih. V tem pregledu so se inšpektorji usmerili samo na to, ali trgovec spoštuje, kar mu nalaga njihova sicer prostovoljna lastna blagovna znamka in seveda, ali je ta v skladu z evropskimi direktivami.
Inšpektorji so naleteli na primere, ko je bil na polici zapakiran dalmatinski pršut ali madžarska salama, ki sta imela na embalaži vse označeno pravilno, vendar je bila spodaj cena za ta izdelek, zraven cene pa znak Kakovost iz Slovenije. To je prefinjeno zavajanje, saj kupec običajno pogleda ceno izdelka in če tam vidi, da prihaja iz Slovenije, to lahko močno vpliva na odločitev. V resnici v izdelku ni bilo nič slovenskega. Takih primerov je bilo skupaj 68. Za take napake, je odgovoren poslovodja.
Inšpekcija jim je tako določila globe v 17 poslovalnicah, v razmaku od 600 do 1800 evrov za prekršek za odgovorne osebe ter 6000 evrov za podjetje.
Druga napaka je bila sistemska, po vseh poslovalnicah enaka, opažena je bila pri različnih mlečnih izdelkih (od polnomastnega do posnetega mleka in mleka brez laktoze do jogurta in kefirja). Ti so bili sicer iz slovenskega mleka, vendar je bil izdelek narejen v avstrijski mlekarni . Po evropski direktivi pa je obvezna označba, ki je tukaj manjkala, država porekla, v konkretnem primeru Avstrija. Namesto tega je bila na embalaži mleka odtisnjena oznaka »Kakovost iz Slovenije«. Morda na prvi pogled malenkostne zadeve, a v primeru mlečnih izdelkov je bistvenega pomena prav zadnja faza predelave.
Zavajanje z oznakami je verjetno bolj pogosto, kot si mislimo. Dejstvo je, da trgovci na prodajo gledajo skozi ekonomsko prizmo in ne z vidika pripadnosti, zato iščejo in bodo še naprej iskali vse mogoče priložnosti za boljši zaslužek. Verjamem, da ne bi tvegali na račun varnosti hrane, pri oznakah pa. Čeprav so inšpektorji precej nemočni, pa je dobro, da jih imamo, saj verjetno edini natančno poznajo vse zapletene predpise in pravila ter vso množico različnih oznak, med katerimi se povprečen potrošnik ne znajde.
Inšpekcija bo še dobro leto nadaljevala s tovrstnimi pregledi, tako da bodo prekontrolirali vse trgovske verige, ali le-te zavajajo z oznakami, s katerimi sporočajo, da je hrana slovenska. Uvedli pa so tudi blagovno znamko »Izbrana kakovost Slovenije«. Vsi, ki jo pridobijo, morajo dobiti certifikat. Slednji bi lahko postal enoten za vse. Če pa bodo vztrajali vsak s svojo blagovno znamko za oglaševanje slovenskih lokalnih živil, bo nepreglednost večja in bo več tudi možnosti zavajanja.
Če vprašamo dobavitelje, povedo, da napačno označevanje ni redko. Pri tem ne gre samo za Hofer, pač pa za vse trgovske sisteme in tudi manjše ponudnike. Pridelovalci slovenske zelenjave so že v preteklih sezonah tarnali, da nekateri trgovci od njih kupijo določene količine solate ali zelja, to na veliko oglašujejo, a gre le za vabo.V večjih količinah kasneje prodajajo solato iz tujine.
Iz Hoferja so sporočili, da je šlo za človeško napako, te se seveda dogajajo. Večji problem je v tem, da je zaposlenim v trgovinah pogosto vseeno za slovensko poreklo oziroma izvor. Za nas kupce pa so prav oznake bistvene, na osnovi tega in pa seveda cene se najpogosteje odločimo o nakupu.
Svetovna zdravstvena organizacija vidi prihodnost zdravja in zdravstva v digitalni tehnologiji. Področje zdravja nudi neizmerne možnosti za uporabo umetne inteligence, tako v pomoč zdravnikom, ki so povsod po svetu preobremenjeni kot tudi pacientom, ki že danes pogosto iščejo zdravstvene informacije na spletu, ki pa niso vedno zanesljive. Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča državam, da z umetno inteligenco na interaktiven način pomaga ljudem do zdravstvenih tem. Pri nas se s tem ukvarjajo že leta na Inštitutu Jožef Štefan. Z vodjo projekta, Matjažem Gamsem se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Toliko smo govorili o omejevanju sladkorja v sladkih pijačah in drugi industrijski hrani, še zlasti tisti, ki je namenjena predvsem otrokom, da se zdi, kot da je to že zdavnaj urejeno. Pa ni, čeprav smo že leta 2007 mislili, da smo tik pred uvedbo davka. O pomenu trditev na embalaži sladkih pijač, ki kupce pritegnejo z videzom nizkega sladkornega profila in o ureditvi obdavčitve v nekaterih drugih državah se je Cirila Štuber pogovarjala z Uršo Menard, strokovno sodelavko za področje prehrane pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Dva največja zdravstvena domova pri nas, Maribor in Ljubljana, sta vključena v evropski projekt preventivnega presejalnega testiranja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je povezana z nastankom raka na želodcu. V Mariboru vabijo 4000 in v Ljubljani 6200 oseb starih od 30 do 34 let. V Ljubljani so minuli teden predstavili rezultate prvih testiranj, izkazalo se je, da je med odzivniki 12% pozitivnih. Rak želodca je velik javno zdravstveni problem, incidenca v Sloveniji je osma najvišja v Evropi.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo letos za subvencioniranje električnih koles namenilo 4 milijone evrov. Subvencije naj bi bile na voljo že junija, pri čemer bo država prispevala 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Številni projekt ministrstva pozdravljajo, se pa ob njem pojavljajo tudi vprašanja. Na nekatera je skušal odgovoriti Andrej Klemenc, ustanovni član ljubljanske in slovenske kolesarske mreže ter Društva električnih kolesarjev Slovenije. Povabilo za sodelovanje v oddaji smo najprej posredovali pristojnemu ministrstvu, ki pa je sporočilo, da za pripravo na pogovor o tej temi potrebuje mesec dni. FOTO: Pixabay
Slovenija se letos z logotipom Polonce Strman na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino predstavlja v močnejši luči kot prejšnja leta, saj je tam častna gostja. Tako so že dopoldne potekali različni dogodki, med drugim si mednarodna strokovna javnost po predstavitvi dvanajsterice naših najboljših ilustratorjev, lahko ogleda dvodelno razstavo z naslovom In kaj se je zgodilo potem, ki simbolizira otroško bralno radovednost. Na tej razstavi sta s knjižnimi ilustracijami prisotna tako Ana Maraž, ki je kot edina naša predstavnica uvrščena tudi na posebno mednarodno sejemsko razstavo, in zelo uveljavljen ilustrator Damijan Stepančič, ki ga zvečer čaka tudi odprtje samostojne razstave, s poudarkom na ilustracijah iz romančka Petra Svetine Modri Portugalec, prevedenega v italijanščino. Z njima se je pogovarjala Magda Tušar.
8. aprila se vsako leto spominjamo prvega svetovnega romskega kongresa v Londonu, ko so se med 4. in 8. aprilom 1971 predstavniki Romov iz štirinajstih držav dogovorili, da postane 8. april nacionalni praznik vseh Romov. Juan de Dios Ramirez Heredia je ena največjih svetovnih romskih avtoritet. Med drugim je bil 13 let član evropskega parlamenta, je pa tudi eden od zgolj dveh še živečih delegatov z zgodovinskega kongresa, kjer je zastopal Španijo. Ekskluzivni pogovor z njim je ekipa televizijske oddaje Kaj govoriš, tudi za Naše poti, posnela v Barceloni. Sandi Horvat.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, znan pod imenom Oli Walker, se je danes lotil novega podviga. Iz domačega kraja, kjer so mu dopoldne ob slovesu pripravili kratko prireditev, se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta. Predvidoma v treh do štirih letih bo moral premagati več kot 30.000 kilometrov dolgo pot. Tik pred startom se je z njim pogovarjal naš celjski dopisnik Matija Mastnak.
Čeprav je nov Zakon o gostinstvu, ki naj bi prinesel vrsto novosti tudi na področju sobodajalstva, še vedno v fazi usklajevanja, pa v javnosti še pred javno obravnavo povzroča veliko odzivov. Pozitivnih pa tudi negativnih, saj predvideva poleg večjih pristojnosti za občine, ki so jih veseli župani, tudi časovne omejitve za kratkotrajne turistične namene preko spletnih platform kot sta Booking in Airbnb. Slednje pa zna biti, opozarjajo predvsem turistični delavci, dvorezen meč, sploh na območjih, kjer se zaradi prenasičenosti v poletnih mesecih že leta trudijo podaljševati glavno sezono in kjer nastanitvena infrastruktura pretežno sloni prav na zasebnih namestitvah. To velja tudi za območje Julijskih Alp, zato tamkajšnji turistični delavci opozarjajo, da je na problematiko turizma treba gledati širše. Gre za občutljivo dejavnost, podvrženo različnim zunanjim vplivom, kar sta nenazadnje pokazali tudi pandemija in lanske vremenske ujme.
Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic. FOTO: Pixabay
V jedrski elektrarni Krško pravkar poteka prvi redni remont v podaljšani obratovalni dobi nuklearke. Prav zato bodo poleg same menjave goriva ter vzdrževanja in posodabljanja opreme preverjali tudi vpliv staranja na komponente in sisteme.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mlade, ki ga praznujemo danes, tako kot vsak dan po svetu potujejo zgodbe. Dobre in slabe, vesele in tragične, resnične in izmišljene, pripovedovane ter napisane in narisane v knjigah. FOTO: Pixabay
Na sedanjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki se bo potegovala za naslednji mandat na tem položaju, letijo obtožbe. Evropsko javno tožilstvo preiskuje sume kaznivega dejanja v zvezi s pogajanji o cepivu za covid. Bruseljska dopisnica Mojca Širok nam je pojasnila, kako bo to vplivalo na kariero ene najvplivnejših žensk in na bližajoče se evropske volitve.
Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Ena tretjina pasjih možganov je namenjena izključno vonju (kar je 40 krat več kot pri človeku). Zato ni presenetljivo, da so psi tudi odlični iskalci pogrešanih, tako ljudi kot tudi živali. In prav slednjim – pogrešanim živalim, ki jih iščejo psi – se posvečamo v nedeljskem popoldnevu v pogovoru s Sabino Piber, vodjo slovenske enote sicer mednarodnega združenja K9. Njihovo poslanstvo je predvsem iskanje pogrešanih/pobeglih živali s t.i. tehniko "trailing" oziroma tehniko sledenja. Poleg komunikacije, ki jo imata vodnik in pes, je ključno tudi obvladanje usmeritve vonja.
Uporaba zaslonov pri otrocih prinaša številne izzive, saj zasloni kljub vsemu prinašajo tudi pozitivne vidike. Vendar pa raziskava, opravljena 2015/16 na Fakulteti za medije pravi, da naj bi po ocenah staršev predšolski otroci pred zasloni preživeli 2-3 ure dnevno, kar krepko presega smernice prdiatrov. Zato so se pri Društvu srca in ožilja odločili za program Odklop. Pojasnjuje vodja programa Darija Cvetko.
V mesecu marcu, mesecu žensk, je zaživela vseevropska, mednarodna kampanja imenovana My Voice, my Choice (Moj glas, moja izbira), ki je segla tudi čez evropske meje, celo v Holywood in katere cilj je zagotovitev reproduktivnih pravic na ravni Evropske unije. Namreč samo v Evropi je že več kot 20 milijonov žensk brez dostopa do varnega, medicinskega splava. Najslabše je za ženske na Poljskem, a tudi v Italiji in na Hrvaškem se položaj žensk slabša. Ob nedavnem zgodovinskem vpisu pravice do splava v Francosko ustavo, se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z univerzitetno profesorico, magistrico vesoljskega inženirstva in aktivistko za človekove pravice Silvio Casalino.O tem kaj pomeni vpis pravice do splava za ženske v Franciji, kako so potekala prizadevanja za to politično spremembo in kaj prinaša mednarodna kampanja Moj glas, moja izbira, v tokratni Aktualni temi.
Vodilni nemški gospodarski inštituti so v spomladanski napovedi gospodarsko rast za letos popravili občutno navzdol. Jeseni so napovedovali 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda, zdaj samo še 0,1-odstotno. Nekaj okrevanja vidijo v prihodnjem letu. Toda dolgoročni proizvodni potencial največjega evropskega gospodarstva se bo zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja zaposlenih še naprej zmanjševal. V industrijskih panogah, denimo kemijski, se tudi pozna zmanjševanje domačih proizvodnih zmogljivosti in selitev kapacitet v tujino. Plače v Nemčiji se zvišujejo, letos ekonomisti računajo z večjo kupno močjo in porabo. Nazadnje je višje plače in krajši delovnik izboril sindikat železniških strojevodij.
Ali ste tudi vi na vašem računu kdaj opazili, da vam je operater enostransko spremenil pogodbene pogoje? Dobili ste na primer višji račun za naročniško razmerje – in kaj ste storili? Najbrž nič, Plačali račun. Halo operater; BODI FER ! je slogan akcije Vseslovenskega združenja malih deležnikov v sodelovanju z Zvezo potrošnikov. Obe združenji sta prepričani, da se lahko te sporne prakse telekomunikacijskih operaterjev prekinejo. Kakšne so podrobnosti ter kakšni so vaši razmisleki in komentarji?
Vseslovensko združenje malih deležnikov je, podprto z Zvezo potrošnikov Slovenije, zoper 4 velike slovenske operaterje: Telekom, A1, Telemach in T2, vložilo kolektivne tožbe, in sicer zaradi njihovih enostranskih in neupravičenih podražitev naročnin. Operaterjem očitajo, da si jemljejo pravico, da enostransko spreminjajo in določajo pogodbene pogoje. Kolektivne tožbe so za zdaj še v postopku potrjevanja na sodišču.
Neveljaven email naslov