Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ocenjevanje toaletnih prostorov na slovenskih železniških postajah

04.06.2018

Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.

Čistoča na visoki ravni, a v oči bodeta zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, ki deluje v okviru Zveze potrošnikov, je v zadnjih 24 mesecih opravil 24 primerjalnih ocenjevanj različnih izdelkov in storitev. V ta namen so vzpostavili tudi spletno stran www.potrošnikovzoom.si, na kateri so brezplačno na voljo vsi rezultati ocenjevanj. Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah.

Železnica je eden od stebrov trajnostne mobilnosti. V zadnjih dvajsetih letih se ni dogajalo oziroma vlagalo vanjo prav veliko in to stanje se kaže tudi pri toaletnih prostorih, pravi Boštjan Okorn, vodja programa pri Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave:

“Stvar nekako deluje, v resnici pa je vse skupaj precej ubogo. Večina prostorov je precej zastarela, vanje v zadnjih desetletjih ni bilo vloženo tako rekoč nič – ploščice, oprema, okna in vrata so stari, hkrati skoraj ni toaletnih prostorov za invalide in previjalnih mizic. Vidi se, da vsi potniki niso enako zaželeni, kar je zelo žalostno.”

Prejšnji mesec je inštitut obiskal 13 toaletnih prostorov na najbolj prometnih železniških postajah. Vsa ocenjevanja potekajo v okviru koncesije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj, ki jih sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

“Ocenjevalni list je bil precej dolg, najprej smo ocenili notranji del, ali sploh najdeš stranišče, koliko je umivalnikov, ali iz njih teče topla voda (je ni tako rekoč nikjer, razen v Celju in delno v Litiji), ali imajo milo in brisače. Preverili smo tudi kabine, ali se zaklepajo (precej kabin se ne da zakleniti), pogledali opremo in ali je mogoče na steno oziroma vrata obesiti torbo ali jakno. Vse skupaj smo odkljukali, ocenili in rezultati so pokazali, da je eno stranišče zelo dobro, šest je dobrih in pet povprečnih.”

Najvišjo oceno je dobila toaleta na železniški postaji Laško, kjer so prostori sveže obnovljeni in čisti, ima tudi prostor za invalide in previjalno mizico, je pa prostor zaklenjen, kar je manjši minus, saj se je treba po ključ sprehoditi čez celo postajo. Za Laškim je nekaj podobno urejenih stranišč, ki so sprejemljiva, nimajo pa vsa opreme; to so Ljubljana, Maribor, Celje, Grosuplje in Sevnica. Na samem repu je pet postaj, za katere ocenjevalci pravijo, da so kar nekoliko pozabljene – v Domžalah imajo še vedno t. i. »počepnike«, v Litiji je postaja v zabojniku zunaj samega poslopja, slabo oceno so prejele tudi postaje v Kranju, Novem mestu in Trbovljah. Pod črto so torej toaletni prostori na železniških postajah, vredni obiska, splošen vtis pa je odvisen od tega, kdaj je bil prostor zadnjič resneje obnovljen.


Aktualna tema

4541 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Ocenjevanje toaletnih prostorov na slovenskih železniških postajah

04.06.2018

Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah. Čistoča je na visoki ravni, a v oči bode zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost.

Čistoča na visoki ravni, a v oči bodeta zastarelost in pomanjkljiva funkcionalnost

Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, ki deluje v okviru Zveze potrošnikov, je v zadnjih 24 mesecih opravil 24 primerjalnih ocenjevanj različnih izdelkov in storitev. V ta namen so vzpostavili tudi spletno stran www.potrošnikovzoom.si, na kateri so brezplačno na voljo vsi rezultati ocenjevanj. Po lanskem ocenjevanju toaletnih prostorov ob slovenskih avtocestah se je inštitut tokrat lotil toalet na železniških postajah.

Železnica je eden od stebrov trajnostne mobilnosti. V zadnjih dvajsetih letih se ni dogajalo oziroma vlagalo vanjo prav veliko in to stanje se kaže tudi pri toaletnih prostorih, pravi Boštjan Okorn, vodja programa pri Mednarodnem inštitutu za potrošniške raziskave:

“Stvar nekako deluje, v resnici pa je vse skupaj precej ubogo. Večina prostorov je precej zastarela, vanje v zadnjih desetletjih ni bilo vloženo tako rekoč nič – ploščice, oprema, okna in vrata so stari, hkrati skoraj ni toaletnih prostorov za invalide in previjalnih mizic. Vidi se, da vsi potniki niso enako zaželeni, kar je zelo žalostno.”

Prejšnji mesec je inštitut obiskal 13 toaletnih prostorov na najbolj prometnih železniških postajah. Vsa ocenjevanja potekajo v okviru koncesije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj, ki jih sofinancira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

“Ocenjevalni list je bil precej dolg, najprej smo ocenili notranji del, ali sploh najdeš stranišče, koliko je umivalnikov, ali iz njih teče topla voda (je ni tako rekoč nikjer, razen v Celju in delno v Litiji), ali imajo milo in brisače. Preverili smo tudi kabine, ali se zaklepajo (precej kabin se ne da zakleniti), pogledali opremo in ali je mogoče na steno oziroma vrata obesiti torbo ali jakno. Vse skupaj smo odkljukali, ocenili in rezultati so pokazali, da je eno stranišče zelo dobro, šest je dobrih in pet povprečnih.”

Najvišjo oceno je dobila toaleta na železniški postaji Laško, kjer so prostori sveže obnovljeni in čisti, ima tudi prostor za invalide in previjalno mizico, je pa prostor zaklenjen, kar je manjši minus, saj se je treba po ključ sprehoditi čez celo postajo. Za Laškim je nekaj podobno urejenih stranišč, ki so sprejemljiva, nimajo pa vsa opreme; to so Ljubljana, Maribor, Celje, Grosuplje in Sevnica. Na samem repu je pet postaj, za katere ocenjevalci pravijo, da so kar nekoliko pozabljene – v Domžalah imajo še vedno t. i. »počepnike«, v Litiji je postaja v zabojniku zunaj samega poslopja, slabo oceno so prejele tudi postaje v Kranju, Novem mestu in Trbovljah. Pod črto so torej toaletni prostori na železniških postajah, vredni obiska, splošen vtis pa je odvisen od tega, kdaj je bil prostor zadnjič resneje obnovljen.


12.09.2024

Pametna prometna signalizacija prinaša spodbudne rezultate

V letu 2023 je zaradi prevelike hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 32 udeležencev. Verjetno katerega izmed nas nizke omejitve motijo, vendar so ključne za ohranjanje prometne varnosti. Za boljše rezultate v občinah nameščajo različne hitrostne ovire in opozorila. Strokovnjaki ugotavljajo, da je med učinkovitejšimi tako imenovana pametna prometna signalizacija, ki tudi manj posega v fizično okolje. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.


12.09.2024

Prihodke iz turistične takse občine namenjajo predvsem lokalni infrastrukturi

Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.


11.09.2024

"Vse več gradov je obnovljenih in dostopnih za javnost"

Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.


10.09.2024

Korupcija škodi vsem, tudi gospodarstvu – skupen poziv zbornic in KPK

Slovenija je zgledno uredila zakone in predpise s področja preprečevanja korupcije, pri izvajanju in zaznavi korupcije pa se razmere slabšajo in vse bolj zaostaja za najboljšimi. Korupcija škodi tudi gospodarstvu, saj slabi konkurenčnost, z davki zbrana sredstva niso porabljena za dogovorjene namene. Komisija za preprečevanje korupcije in reprezentativna gospodarska in delodajalska združenja so zato objavila skupen poziv k transparentnosti, odgovornosti in poštenemu-integritetnemu poslovanju.


10.09.2024

Varovanje okolja v ospredju letošnjega Pikinega festivala v Velenju

Junakinja otrok in odraslih Pika Nogavička je v soboto prevzela župansko lento in s tem oblast v Velenju. V tem komaj 65 let starem mestu je te dni vse v znamenju Pikinega festivala. Velja za največji otroški festival v Sloveniji, pripravljajo ga že 35 let. Letos ga pripravljajo pod geslom Na zeleno barvam svet in tako na poučne načine spodbujajo k skrbnemu ravnanju z okoljem, rahločutnemu odnosu do narave in ponovni uporabi izdelkov. Iz središča Velenja se v družbi Pike Nogavičke oglaša Metka Pirc.


09.09.2024

321 dni je čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo

Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.


09.09.2024

Jana Lampe, sodelavka Karitasa: "Mala pomoč veliko pomeni"

Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.


06.09.2024

Začela se je nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence

Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.


06.09.2024

Kako lažje preživeti 8 ur v službi?

V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.


05.09.2024

Ali bo Kazimira Lužnik podrla svetovni rekord v svoji starostni kategoriji?

Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik


05.09.2024

Predsednica uprave RTV Natalija Gorščak: »Gledalci, poslušalci in bralci od nas pričakujejo več ponudbe«

Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.


04.09.2024

Ali mlade, ki se udeležujejo mednarodnih olimpijad znanja, dovolj podpiramo?

Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.


04.09.2024

Varuh odnosov v verigi s hrano: agroživilska veriga potrebuje nov poslovni model za certificirane izdelke

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.


03.09.2024

Na Blejskem strateškem forumu danes o prihodnosti in izzivih sodobnega sveta

Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.


03.09.2024

Kriza učiteljskega poklica

Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec


02.09.2024

Bojana Rozman: S sovraštvom do Romov ne bomo ničesar rešili

Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.


02.09.2024

Koraki za zlato prihodnost otrok

"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.


02.09.2024

Prvi šolski dan na OŠ Škofljica

Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.


30.08.2024

Mladoletniški kriminal: kdaj in kako kaznovati

V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.


30.08.2024

Električni avtomobili izgubljajo bitko s hibridi in bencinci

Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.


Stran 5 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov