Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.
V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?
Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.
Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.
V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Neveljaven email naslov