Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi dan največjega sejma zabavne elektronike v Las Vegasu je zaznamovalo močno deževje. To je preprečilo Googlu, da bi odprl svojo prvo stojnico na tej odmevni prireditvi, saj jo je zalila voda. Zoprna nevšečnost za podjetje, ki trdi, da z zbiranjem podatkov lahko predvidi potrebe svojih uporabnikov. Več o novostih v prispevku Urške Henigman.
Projekt Neverjetna leta, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, je zasnovan široko, strokovno, na prvo mesto postavlja pozitiven odnos med otrokom in staršem, starši pa v njem sami prihajajo do idej, rešitev in vzgojnih ukrepov.
Drevesa so posekali kljub peticiji, ki jo je podpisalo več kot 4000 občanov.
Inštitut Danes je nov dan je danes objavil novo različico Parlametra, spletne strani, kjer na inovativen in uporabniku prijazen način analizirajo delo parlamenta, zakonodajo, posamezne seje, delovanje poslancev in poslanskih skupin. Kakšne novosti prinaša nova spletna stran parlameter.si in kako bodo denimo analizirali današnje odločanje o ustavni obtožbi premiera Mira Cerarja? O tem v pogovoru z Žigo Vrtačičem z Inštituta Danes je nov dan.
Vzgojitelji, učitelji, preostali strokovnjaki v šolstvu, pa tudi ravnatelji so se odločili za stopnjevanje pritiska na pristojno ministrstvo in državni zbor s ciljem, da ukinita anonimne prijave v šolstvu. Ravnateljska združenja že dve leti opozarjajo na nemoralnost takšnih prijav in kakšno škodo, dodatno delo povzročajo zaposlenim na šolah.
Marjeta Dorbnič, prevajalka iz slovenščine v španščino in obratno, je v svoje sedeče poklicno delo vpletla šport, predvsem plavanje.
Kot je znano bodo upokojenci, zaradi uskladitev, letos imeli nekoliko višjo pokojnino – poznalo se bo že pri izplačilu februarske pokojnine. Poleg tega bo upokojenski regres višji za 10 evrov. Določeni upokojenci so upravičeni tudi do varstvenega dodatka. Lani so začele veljati določene spremembe – o njih predstavnica ministrstva za delo Špela Isop.
Predvčerajšnjim je na ameriški notranje-politični sceni dodobra zavrelo; v javnost je namreč pricurljalo nekaj odlomkov iz knjige Fire and Fury, se pravi Ogenj in bes, ameriškega novinarja Michaela Wolffa, ki bo izšla danes. V tej knjigi Wolff popisuje dogajanje v Trumpovi Beli hiši in bralcem ponudi nekaj resnično eksplozivnih izjav nekdanjega predsednikovega ključnega svetovalca, Steva Bannona, ki je zdaj obtožil Trumpove sinove izdajstva in sodelovanja z Rusijo. Kaj to pravzaprav pomeni za Ameriko, Trumpa in trumpizem v pogovoru s političnim komentatorjem Aljažem Pengovom Bitencem. foto: pixabay/geralt
Po vsem svetu za ošpicami letno zboli 36 ljudi na milijon prebivalcev, umre jih okoli 134 tisoč. Tudi pri nas smo že slišali prva opozorila, da bi ošpice lahko bile tempirana bomba. Precepljenost Slovencev upada in je že pod mejo, ki državi zagotavlja varnost pred okužbo. Lani so v Sloveniji potrdili sedem primerov ošpic. Precepljenost je najnižja v Ljubljani in Kopru, kjer je tveganje za okužbo največje. Pred dnevi se je iz Srbije vrnil fant, ki je zbolel za ošpicami, so potrdili na Infekcijski kliniki. Kje lahko preverite, koliko protiteles imate in kakšna je nevarnost okužbe pa z Evo Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z njo se je pogovarjala Maja Stepančič.
Vreme na različnih koncih sveta v teh dneh ponovno dokazuje, da je nepredvidljivost postala nova stalnica. Najbolj eksotično je v Združenih državah Amerike. Na vzhodu države imajo arktične temperature in snežne viharje, na zahodu pa poletno vročino. Po zahodni in severni Evropi pustoši orkan Eleanora in za sabo pušča žrtve, medtem ko se pri nas naglo nihanje temperatur kar noče končati. Kaj se pravzaprav dogaja, je preverila Nina Slaček. Foto: Flickr/Tom Gill
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zgodba Igorja Zonika je lahko navdih za tiste, ki želijo z novim letom spremeniti svoje navade.
Napoleon Bonaparte je pravil, da mu brez šampanjca ni živeti: “Kadar zmagujem, si ga zaslužim, kadar izgubljam, ga potrebujem,” je dejal. Dom Perignon pa je ob okušanju te plemenite pijače vzkliknil, da pije zvezde! Šampanjec ali peneče vino je naš stalni spremljevalec, ko praznujemo in zaznamujemo pomembne dogodke v našem življenju. Zato gremo ob koncu starega leta na začetek, k osnovam pridelovanja penin, o pomenu nazdravljanja, pravilnem odpiranju steklenice in celo o blagodejnih učinkih penečega vina na naše zdravje. Šampanjec sicer ni tekel v potokih, je pa o njem tekla beseda.
Tehnološki velikan Apple, tako rekoč najbolj dobičkonosno podjetje na svetu z ogromnim tržnim deležem in še večjimi zalogami denarja, je po številnih tožbah v četrtek objavil opravičilo zaradi upočasnjevanja delovanja starejših modelov iphonov. Obljubili so, da tega ne bodo več počeli ter napovedali znižanje cen za nadomestne baterije in spremembo programske opreme za preverjanje delovanja baterije. V bistvu gre za dokaj neverjetno potezo tehnološkega velikana. Kaj napoved pomeni za prihodnost Appla in dugih mobilnih proizvajalcev, smo se pogovarjali z urednikom spletne strani Tehnozvezdje Matjažem Ropretom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
Neveljaven email naslov