Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 7. Dnevu Japonske smo z Majo Pešelj iz Genki centra razpravljali o tem, ali so Japonci res tako točni, delajo cele dni, jedo praktično samo riž in se vsi spoznajo na moderno tehnologijo. Zanimalo nas je tudi, zakaj se je stara in moderna kultura tega dolgo izoliranega otoka tako obširno razširila v druge države.
Japonska družba je v marsičem zelo tradicionalna, na drugi strani pa preplavljena z modernimi domislicami
“To drži. Japonci so zelo točni, kar je del njihove želje po uvidevnosti do drugih,” razlaga Maja Pešelj, vodja Genki centra, ki skupaj z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, vsako leto pripravlja Dan Japonske in dodaja, da je to del skupinske logike:
“Skrbijo za vse, ne le zase, kot mnogokrat očitajo nam na Zahodu. Tudi sicer ne marajo površnosti, stremijo k temu, da dajo vse od sebe, da je popolno, dovršeno.”
Verjetno je tudi to razlog, da so njihovi tehnološki izdelki pri nas izjemno cenjeni. Vozila, prenosni računalniki in gospodinjski aparati z Japonske so zelo pogosto v naših domovih. Kot opisuje vodja Genki centra, je bila ob svojem prvem obisku te države zelo presenečena, ko je naletela na primer na vrata, ki se sama odpirajo, ali takšna, ki te pozdravijo ob prihodu, česar takrat pri nas še ni bilo. Je pa zanimivo, še opaža, da Japonci na splošno vedo veliko manj o računalniških veščinah kot mi.
“Japonska je razdeljena na moški, poslovni svet in ženski svet, ki je svet gospodinj. Tam se pojavljajo feministična gibanja, ženske želijo enakopravnost na delovnem mestu, a v praksi je ni,” razlaga Pešljeva.
“Res je, da Japonci delajo malo dlje kot mi, saj je pri njih delo vrednota. Tudi nimajo navade, da bi se po službi ulegli na kavč in gledali televizijo. Lenoba je zelo nespoštovana, zato se ji vsaj navidezno izogibajo.”
Prepričanje, da Japonci večinoma jedo riž in ribe, v osnovi ni napačno, komentira Maja Pešelj: “Riž je prisoten v osnovni japonski hrani, ker je bil nekoč dobrina, ki so jo lahko dobili na otoku. Mislim tudi, da je riž ena redkih stvari, pri kateri so danes samooskrbni. Je pa vplivov na prehrano seveda veliko, ne gre le za riž. Portugalci so že v 16. stoletju prinesli nove načine prehranjevanja, na primer razno cvrtje.”
Japonska je mešanica starega in novega. Kljub temu, da je bila država dolga stoletja praktično izolirana, o njej vemo in smo tudi v preteklosti vedeli zelo veliko. Težko bi našli koga, ki ne pozna gejš, samurajev, sumo borcev, karateja, ikeban, bonsajev ali modernejših mang in animejev.
“To je zato, ker je Japonska dobra v tem, kar počne,” pravi Pešljeva.
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
O blišču in bedi poklica, ki ga velikokrat brez posebnega sočutja dajemo v nič – spregovoril zdaj že nekdanji poklicni voznik 22-tonskega priklopnika Andrej Gnidovec. Šal in dovtipov na račun kamionarjev med ljudstvom nikoli ne zmanjka, a Damjan Zorc se je zavedal, da sogovornika ne bo lahko najti, saj ta teden zaradi tragične nesreče na primorki – beseda šofer – ni med najbolj čislanimi.
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Grčija in tudi Evropska unija sta v pričakovanju nedeljskega referenduma, na katerem bodo Grki odločali o tem, ali naj v zameno za dodatne varčevalne ukrepe sprejmejo pomoč ali pa naj vse skupaj zavrnejo. Javnomnenjske raziskave napovedujejo različne izide, tudi volivcem ni najbolj jasno, o čem natanko bodo odločali in kaj izid referenduma pomeni za prihodnost Grčije. Kakšne so razmere v grški prestolnici in kako se spreminja javno mnenje med Grki, smo se pogovarjali z novinarko Katjo Lihtenvalner, ki spremlja dogajanje v Atenah.
Poslušalci v Mihijevih jutranjih nebulolzah prosijo bogove zaposlovanja, da jim po vzoru Slovenskih železnic ustvarijo sanjski razpis.
Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?
Andrej Kirn in Ana Čehovin sta mlada slovenska izobraženca, ki sta svojo pot našla v tujini. Ana Čehovin je doktorica znanosti, ki deluje na področju biologije oziroma biomedicine na univerzi v Oxfordu, Andrej Kirn pa je bil pred meseci sprejet na delo v Svetovni ekonomski forum v Ženevi, kjer deluje kot edini Slovenec. Kakšne priložnosti in možnosti za mlade ponuja Slovenija in kaj po drugi strani jemlje tujina, razmišljata ob svojem kratkem obisku v domovini
“To, da so ljudje v moji bližini lačni in to, da je v naši družbi popolnoma vseeno, kaj se dogaja s sodržavljanom in da ni več ne institucij ne pravnih norm, ki bi obranili tiste, ki niso po svoji krivdi lačni in na robu družbe,” pojasni Boris Krabonja svoje argumente, zakaj je iz običajnega srednješolskega učitelja, ki se po službi posveča družini in hobijem, postal aktivist, ki je s svojo zagnanostjo in združevanjem istomislečih postal tudi sinonim za pomoč. Najprej je s hrano in oblačili pomagal svojim dijakom, zdaj tudi s pomočjo spletnih znanstev še bolj vsestransko pomaga tudi drugim, ki so zbrali pogum za priznanje svoje revščine. Sčasoma je postal učiteljski kabinet premajhen in je, kot se poheca, “zaskvotal” še šolske omarice. Boris Krabonja, učitelj zgodovine s srednje ekonomske šole v Mariboru, je oster kritik družbe in sistema.
Matej Peljhan je klinični psiholog, ki si prizadeva, da bi fotografiji pri nas pripadlo mesto terapevtske dejavnosti. V kamniškem Ciriusu že tri leta v čare fotografije uvaja mladostnike z gibalno oviranostjo oziroma različnimi dolgotrajnimi obolenji. Kot pravi, daje fotografiranje tem mladim priložnost za izražanje, krepitev samopodobe in tudi možnost za zaslužek.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
V Španskih borcih do nedelje,26. 10. 2014, poteka srečanje članov uveljavljene vseevropske plesne mreže Aerowaves. Mreža združuje strokovnjake s področja plesa iz 35-ih evropskih držav, ki bodo med srečanjem izmed 600 prijavljenih del mladih plesnih ustvarjalcev iz vse Evrope izbrali 20 del, ki jih bodo priporočili kot najprodornejša. O evropskem sodobnem plesu smo se pogovarjali z direktorjem te mreže Johnom Ashfordom in dvema članicama mreže.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Dve leti pred načrtovanim izidom težko pričakovane sedme epizode kultne serije "Star Wars" se je skupina študentov petih fakultet Univerze v Ljubljani odločila razviti svojo različico tega dela. V okviru projekta so si zamislili čisto nove svetove Vojne zvezd in pripravili razstavo o tem.
Kaj se je po nekaterih ulicah dogajalo pred leti, nekateri, ki hodimo danes po njih, ne vemo. In da se zgodb, ki so ostale v spominih, ne bi pozabilo, skrbi tudi projekt MOJE ULICE inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel.
Lljubljanske Poljane so bile nekoč res poljane. Zelene. “ Polja, travniki, njive. Poleg tega pa so imeli ti ljudje, kmetje, pravi kmetje – to so bile kmetije s kozolci in hlevi – še njive in travnike na Barju, na morostu, so rekli,” pojasnjuje Marija Župevc, ki je na Poljanah preživela 20 let. Ostal ji je spomin na vonj sveže pečenega kruha, ki ga je mama zamesila doma in odnesla speči v pekarno. Pa prvi šolski dan, trgovine s pulti in prva sladoledna lučka.
V petek zvečer je v Križankah v sklopu Jazz festivala Ljubljana nastopil ameriški pevec in letošnji grammyjev nagrajenec Gregory Porter. Intervju z baritonistom, ki se giblje med soulom sedemdesetih let, klasičnimi jazzovskimi baladami in popevkah ter v angažiranem gospelu in bluesu.
V šibeniškem arhipelagu, slabe 3 kilometre od Vodic, leži otok, poimenovan po pomladnem bogu: Prvić. Na njem stoji spominski center, posvečen človeku, ki sicer ni prvi narisal padala, je pa prvi, ki ga je izdelal. V Evropi se je padalstvo razvijalo že v obdobju renesanse, ko je Leonardo da Vinci poleg zamisli za helikopter skiciral tudi padalo v obliki piramide. Njegovo idejo je le dobrih 100 let za njim dodelal in uresničil hrvaški izumitelj, inženir, jezikoslovec in polihistor Faust Vrančić. Zato pravimo, da je pravzaprav Faust oče padalstva. Padalo pa ni njegov edini izum. Zanimali so ga tudi mlini in mostovi in eden izmed tistih, ki si jih je zamislil hrvaški izumitelj, je postal simbol San Francisca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov