Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
Po letu 2025 bo omejena prva registracija okoljsko spornih vozil
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
Kot meni Ignac Završnik iz društva E-mobilnost Slovenija, bo Ekosklad ob hitrejšem prehodu na zelena goriva čez noč zasut z vlogami, zato predlaga drugačen začasni ukrep – nižjo davčno stopnjo po norveškem zgledu. Prav tako bo po njegovih besedah uvedba takoimenovanih zelenih tablic kot ena od oblik pozitivne diskriminacije, ki bi omogočila tudi vožnjo na sicer zaprtih območjih, potrebna še pred letom 2020.
Pozitivna diskriminacija, kamor sodijo tudi denimo posebej označena parkirna mesta, je namreč odvisna od oznake vozila, saj na prvi pogled ni vselej mogoče videti, ali ga poganja bencin, dizel ali kaj drugega.
Kaj pa na osnutek ukrepa pravijo okoljevarstveniki? Leta 2025 naj bi se skladno s programom omejila prva registracija vozil, katerih izpusti presegajo 100 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Katjuša Šavc iz društva Focus omejitev pozdravlja, vendar le, če bo nekoliko kasneje upoštevana tudi druga, strožja:
»Meja se nam zdi ustrezna, kolikor bo seveda ta meja leta 2030 znižana na 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. To pa je meja, ki jo danes izpolnjujejo le priključni hibridi in električna vozila. Zdaj, če upoštevamo, da imajo vozila v povprečju življenjsko dobo 15 let in če želimo ugoditi zahtevam pariškega sporazuma, ki predvideva 80-odstotno znižanje emisij do leta 2050, morajo biti vozila, prodana leta 2035, že skladna s cilji zmanjšanja emisij.«
Akcijski program sicer stavi tudi na javni prevoz, pri čemer naj bi v dobrih desetih letih vsi avtobusi zadostovati najsodobnejšim okoljskim zahtevam. Izvzeta pa niso niti težka tovorna vozila. Tudi tu je predvideno sofinanciranje nakupa ali predelave vozil na dvogorivne sisteme. In še nadgradnja mreže polnilnic – z evropskimi sredstvi naj bi se obstoječi mreži dodalo 77 hitrih in 11 ultra hitrih polnilnic, 50 novih naj bi postavili tudi na območju večstanovanjskih stavb.
Več pa v prispevku – naš sogovornik je bil tudi Primož Lemež, urednik portala emobility.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
Po letu 2025 bo omejena prva registracija okoljsko spornih vozil
Izpusti v prometu predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov in njihovo zmanjšanje je zagotovo eden največjih izzivov okoljske politike – tudi zato, ker interesa za predelavo ali nakup novega vozila na alternativni pogon ni dovolj. Vprašanje je torej, kako doseči, da bodo sicer ambiciozni cilji države zaživeli v praksi. Akcijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, kot eno glavnih spodbud navaja že obstoječe subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov za nakup električnega vozila oziroma 4.500 evrov za priključni hibrid.
Kot meni Ignac Završnik iz društva E-mobilnost Slovenija, bo Ekosklad ob hitrejšem prehodu na zelena goriva čez noč zasut z vlogami, zato predlaga drugačen začasni ukrep – nižjo davčno stopnjo po norveškem zgledu. Prav tako bo po njegovih besedah uvedba takoimenovanih zelenih tablic kot ena od oblik pozitivne diskriminacije, ki bi omogočila tudi vožnjo na sicer zaprtih območjih, potrebna še pred letom 2020.
Pozitivna diskriminacija, kamor sodijo tudi denimo posebej označena parkirna mesta, je namreč odvisna od oznake vozila, saj na prvi pogled ni vselej mogoče videti, ali ga poganja bencin, dizel ali kaj drugega.
Kaj pa na osnutek ukrepa pravijo okoljevarstveniki? Leta 2025 naj bi se skladno s programom omejila prva registracija vozil, katerih izpusti presegajo 100 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Katjuša Šavc iz društva Focus omejitev pozdravlja, vendar le, če bo nekoliko kasneje upoštevana tudi druga, strožja:
»Meja se nam zdi ustrezna, kolikor bo seveda ta meja leta 2030 znižana na 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. To pa je meja, ki jo danes izpolnjujejo le priključni hibridi in električna vozila. Zdaj, če upoštevamo, da imajo vozila v povprečju življenjsko dobo 15 let in če želimo ugoditi zahtevam pariškega sporazuma, ki predvideva 80-odstotno znižanje emisij do leta 2050, morajo biti vozila, prodana leta 2035, že skladna s cilji zmanjšanja emisij.«
Akcijski program sicer stavi tudi na javni prevoz, pri čemer naj bi v dobrih desetih letih vsi avtobusi zadostovati najsodobnejšim okoljskim zahtevam. Izvzeta pa niso niti težka tovorna vozila. Tudi tu je predvideno sofinanciranje nakupa ali predelave vozil na dvogorivne sisteme. In še nadgradnja mreže polnilnic – z evropskimi sredstvi naj bi se obstoječi mreži dodalo 77 hitrih in 11 ultra hitrih polnilnic, 50 novih naj bi postavili tudi na območju večstanovanjskih stavb.
Več pa v prispevku – naš sogovornik je bil tudi Primož Lemež, urednik portala emobility.si.
Sv. Jurij je eden najbolj priljubljenih svetnikov, je zavetnik številnih mest, župnij, celo držav. Na prav poseben način, s knjigami in vrtnicami, ga praznujejo Katalonci.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kaj lahko človeku zagotovi srečo – marksizem ali kapitalizem? – To je vprašanje, o katerem bosta danes ponoči razpravljala kontroverzni kanadski psiholog Jordan Peterson in nič manj razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek. Ker prvi velja za intelektualnega prvaka sodobne globalne desnice, drugi pa, prav tako v svetovnem merilu, za zastavonošo današnje levice, številni opazovalci menijo, da bi v Torontu, kjer bo soočenje potekalo, navsezadnje lahko videli veliki svetovnonazorski oziroma ideološki obračun našega časa. Pa je to res? Kaj pravzaprav smemo pričakovati od soočenja med Žižkom in Petersonom, je v pogovoru s filozofom, dr. Gregorjem Modrom, preverjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Se bolniki z vprašanji o evtanaziji v času, ko je podpornikom peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja uspelo zbrati 5000 podpisov, obračajo tudi na zastopnike pacientovih pravic? Duša Hlade Zore temu pritrdi. Trenutno zakon pacientu omogoča pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Obrazec o vnaprejšnji zavrnitvi zdravstvene oskrbe lahko najdete na spletni strani ali pri zastopnikih pacientovih pravic, pri nekaterih osebnih zdravnikih, podrobnosti pa najdete tudi v prispevku Tine Lamovšek.
»Nikoli se nikomur dokup ni odvzel,« to je danes večkrat poudaril generalni direktor ZPIZA Marijan Papež. S tem se je odzval na pobudo civilne iniciative, ki zahteva spremembo zakonodaje na tem področju in po mnenju pokojninskega zavoda dejstev ne predstavlja objektivno. Urška Valjavec predstavlja pogled pokojninske zavarovalnice.
V sodobnem svetu je zmožnost procesiranja velikih količin informacij pogosto tisti dejavnik, ki ločuje med zmagovalci in poraženci. To nedvomno velja tudi za področje znanosti, kjer so velepodatkom prav tako lahko kos le vrhunski superračunalniški centri. V tem pogledu je nova pridobitev Kemijskega inštituta velikega pomena. Danes so tam namreč odprli Ažmanov računski center, ki nosi ime pionirja računalniške kvantne kemije pri nas, Andreja Ažmana. Z direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom se je pogovarjala Nina Slaček.
Evropsko sodišče za človekove pravice praznuje 60-letnico. Ob tej priložnosti so na ljubljanski pravni fakulteti pripravili posvet z naslovom ESČP - varuh človekovih pravic in vladavine prava. Za več kot 800 milijonov ljudi namreč to sodišče predstavlja zadnje upanje, da bodo njihove pravice spoštovane. Ali kot je med drugim dejal predsednik slovenskega ustavnega sodišča Rajko Knez: "Ko gre najbolj narobe, se obrnemo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot smo lahko slišali, je Slovenija glede izvrševanja sodb ESČP-ja v zadnjih letih naredila velik premik. V štirih letih je število neizvršenih sodb z nekaj čez 300 zmanjšala na 11. In to kljub temu, da so nekatere sodbe boleče posegle v proračun.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Stanovanjska problematika mladih je vse bolj pereče vprašanje, ki terja sodelovanje več akterjev, predvsem pa države in občin. O razmerah na stanovanjskem področju za mlade so danes na okrogli mizi poleg okoljskega ministrstva in republiškega stanovanjskega sklada spregovorili tudi predstavniki mladinskih organizacij; skupaj so iskali odgovore na vprašanje, kako naj mladi pridejo ob vse višjih cenah nepremičnin in najemnin pridejo do lastniškega oziroma najemniškega stanovanja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal z Nino Bavčar Čargo, direktorico Inštituta za mladinsko politiko, ki že več let podeljuje certifikate mladim prijazna občina. Povedala je, katere so glavne težave, s katerimi se ob vstopu na nepremičninski trg soočajo mladi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov