Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala 21. svetovnega prvenstva v nogometu. Pred prvima dvema tekmama so nas zanimale tudi tiste zgodbe, ki se dogajajo ob igriščih. Iz Moskve se je javil športni novinar Aljaž Golčer.
Mundial je za športne navdušence dogodek, ki bi ga moral vsak doživeti vsaj enkrat v življenju, poln vtisov pogovor začne Aljaž in doda, da se je Rusija izkazala kot dobra organizatorka dogodka. Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize pa mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«, ki ga vedno nosijo okrog vratu in se lahko tudi po tem opazi, koliko jih je. Domačini Rusi imajo subvencionirane vstopnice, ki so razprodane. Tudi sivi trg precej živi, vstopnica druge kategorije pa stane 150 eur. Nekateri so morali za vstopnico prodati svoje premoženje.
“Perujski navijači so prodali avtomobile, da so lahko prišli v Rusijo. Peru se je uvrstil na mundial prvič po 36 letih. Dejali so, da je to priložnost enkrat v življenju. Prodali so avtomobil, pripeljali celo družino v Rusijo, nato pa živeli na piškotih in vodi, se vozili 32 ur z vlakom v Jekaterinburg, ki je edino azijsko prizorišče tega prvenstva, najdlje od vseh. Take zgodbe se res dogajajo in vzbudijo veliko pozornosti.”
Za varnost je dobro poskrbljeno, saj veljajo strogi varnostni ukrepi, tudi zaradi skrbi pred izpadi huliganov, ki so pred dvema letoma poskrbeli za nevšečnosti v Franciji.
“Varnostni ukrepi so zelo strogi, ne le na stadionih, tudi na podzemni železnici večkrat pregledajo torbo. Na stadionih pa še posebej. Predstavniki medijev imamo sicer svoje vhode, kjer pa veljajo popolnoma enaka stroga pravila, četudi imamo akreditacije. Vsak, ki vstopi, mora prižgati računalnik, odkleniti telefon, odpreti torbo, da pogledajo, če imajo še kakšne elektronske naprave, ki delujejo na brezžične frekvence, pretipajo te kot tiste izbrane na letališču.”
Za dobro izvedbo dogodka skrbijo tudi prostovoljci, ki jih je “kot Rusov”, v šali dodaja Aljaž Golčer.
“Nekatere stvari niso najbolje označene, sploh v krajih kot je Nižni Novgorod, ki je sicer čudovito mesto, ampak imena postaj in prog mestnega prometa so v cirilici in tukaj lahko prostovoljci zares pomagajo.”
4543 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala 21. svetovnega prvenstva v nogometu. Pred prvima dvema tekmama so nas zanimale tudi tiste zgodbe, ki se dogajajo ob igriščih. Iz Moskve se je javil športni novinar Aljaž Golčer.
Mundial je za športne navdušence dogodek, ki bi ga moral vsak doživeti vsaj enkrat v življenju, poln vtisov pogovor začne Aljaž in doda, da se je Rusija izkazala kot dobra organizatorka dogodka. Navijači prihajajo s celega sveta, namesto vize pa mnogim za vstop v državo zadostuje navijaška identifikacija oz. »fan ID«, ki ga vedno nosijo okrog vratu in se lahko tudi po tem opazi, koliko jih je. Domačini Rusi imajo subvencionirane vstopnice, ki so razprodane. Tudi sivi trg precej živi, vstopnica druge kategorije pa stane 150 eur. Nekateri so morali za vstopnico prodati svoje premoženje.
“Perujski navijači so prodali avtomobile, da so lahko prišli v Rusijo. Peru se je uvrstil na mundial prvič po 36 letih. Dejali so, da je to priložnost enkrat v življenju. Prodali so avtomobil, pripeljali celo družino v Rusijo, nato pa živeli na piškotih in vodi, se vozili 32 ur z vlakom v Jekaterinburg, ki je edino azijsko prizorišče tega prvenstva, najdlje od vseh. Take zgodbe se res dogajajo in vzbudijo veliko pozornosti.”
Za varnost je dobro poskrbljeno, saj veljajo strogi varnostni ukrepi, tudi zaradi skrbi pred izpadi huliganov, ki so pred dvema letoma poskrbeli za nevšečnosti v Franciji.
“Varnostni ukrepi so zelo strogi, ne le na stadionih, tudi na podzemni železnici večkrat pregledajo torbo. Na stadionih pa še posebej. Predstavniki medijev imamo sicer svoje vhode, kjer pa veljajo popolnoma enaka stroga pravila, četudi imamo akreditacije. Vsak, ki vstopi, mora prižgati računalnik, odkleniti telefon, odpreti torbo, da pogledajo, če imajo še kakšne elektronske naprave, ki delujejo na brezžične frekvence, pretipajo te kot tiste izbrane na letališču.”
Za dobro izvedbo dogodka skrbijo tudi prostovoljci, ki jih je “kot Rusov”, v šali dodaja Aljaž Golčer.
“Nekatere stvari niso najbolje označene, sploh v krajih kot je Nižni Novgorod, ki je sicer čudovito mesto, ampak imena postaj in prog mestnega prometa so v cirilici in tukaj lahko prostovoljci zares pomagajo.”
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Osrednje vprašanje posebne praznične oddaje ob dnevu reformacije je, kako revolucionarni duh protestantizma 16. stoletja nagovarja sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času. Gostje: mag. Leon Novak, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji; akademik dr. Marko Jesenšek, slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika; dr. Borut Holcman, prof. pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru; dr. Klaudija Sedar, jezikoslovka, direktorica murskosoboškega Zavoda Primož Trubar.
Lahko bi rekli, da je bil to skupen imenovalec posveta in konference, ki sta potekala ta mesec v Ljubljani. Na posvetu v Državnem svetu z naslovom Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo - so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov. Ta bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi. Na konferenci Vključujoča in dostopna družba – Nove investicije in skupni razvoj pa so predstavili dosedanje delo na področju dostopnosti in se zavzeli, kako v lokalnem okolju spodbuditi sodelovanje pri načrtovanju novih investicij.
Neveljaven email naslov