Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
54. seminar združil 111 udeležencev iz 23 držav. Po večini gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence
Urnik bo za udeležence v teh dneh zelo poln. Dopoldnevi bodo namenjeni lektorskim vajam, učenju slovnice in fonetike, po kosilu bodo poslušali predavanja na temo slovenske kulture in jezika, zvečer pa bodo Slovenijo spoznavali na izletih in obiskih muzejev.
“Konec 1. svetovne vojne, španska gripa in prelomni dogodek za slovenski narod, saj je takrat slovenščina postala uradni jezik znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.”
Vsako leto je seminar namenjen neki temi, tokrat bo posvečen letu 1918, ki je bilo v več pogledih prelomno. Gre za letnico, ki jo povezujemo s koncem 1. svetovne vojne, s špansko gripo in s prelomnim dogodkom za slovenski narod, saj je ravno takrat slovenski jezik postal uradni znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Leta 1918 pa sta svet zapustila tudi jezikoslovec Stanislav Škrabec in pisatelj Ivan Cankar, zato bodo predavanja namenili tudi njima.
“Moj dedek je bil Slovenec. Med vojno je odšel in se pozneje ni več vrnil. V Argentini si je ustvaril družino. Da bi obnovila in bolje spoznala svoje korenine, sem se začela učiti slovensko.”
Za tuje študente razpišejo štipendije. To sta dobila tudi Naida in Timur iz Sarajeva. Naida je v Sloveniji že bila na izmenjavi, Timur pa si tukaj želi študij nadaljevati. Za poglobitev znanja se seminarja udeležujejo tudi profesorji in prevajalci, veliko pa je tudi zamejskih Slovencev in takšnih, ki imajo pri nas sorodnike. Tudi Daniela iz Argentine se Slovensko uči že tri leta, saj želi spoznati kulturo svojega dedka, ki je med vojno zapustil Slovenijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
54. seminar združil 111 udeležencev iz 23 držav. Po večini gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence
Urnik bo za udeležence v teh dneh zelo poln. Dopoldnevi bodo namenjeni lektorskim vajam, učenju slovnice in fonetike, po kosilu bodo poslušali predavanja na temo slovenske kulture in jezika, zvečer pa bodo Slovenijo spoznavali na izletih in obiskih muzejev.
“Konec 1. svetovne vojne, španska gripa in prelomni dogodek za slovenski narod, saj je takrat slovenščina postala uradni jezik znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.”
Vsako leto je seminar namenjen neki temi, tokrat bo posvečen letu 1918, ki je bilo v več pogledih prelomno. Gre za letnico, ki jo povezujemo s koncem 1. svetovne vojne, s špansko gripo in s prelomnim dogodkom za slovenski narod, saj je ravno takrat slovenski jezik postal uradni znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Leta 1918 pa sta svet zapustila tudi jezikoslovec Stanislav Škrabec in pisatelj Ivan Cankar, zato bodo predavanja namenili tudi njima.
“Moj dedek je bil Slovenec. Med vojno je odšel in se pozneje ni več vrnil. V Argentini si je ustvaril družino. Da bi obnovila in bolje spoznala svoje korenine, sem se začela učiti slovensko.”
Za tuje študente razpišejo štipendije. To sta dobila tudi Naida in Timur iz Sarajeva. Naida je v Sloveniji že bila na izmenjavi, Timur pa si tukaj želi študij nadaljevati. Za poglobitev znanja se seminarja udeležujejo tudi profesorji in prevajalci, veliko pa je tudi zamejskih Slovencev in takšnih, ki imajo pri nas sorodnike. Tudi Daniela iz Argentine se Slovensko uči že tri leta, saj želi spoznati kulturo svojega dedka, ki je med vojno zapustil Slovenijo.
Zdaj, ko sodni zaostanki niso več sistemski problem slovenskega sodstva so se na sodiščih osredotočili na kakovost. Med drugim tudi s posebnim projektom Izboljšanje kakovosti sodstva. Namenjen je sodnikom in sodnemu osebju, pa tudi strankam. Projekt – doma sicer v ospredju zaradi visokih stroškov, ki pa so v večjem delu pokriti iz evropskih sredstev – ni ostal neopažen. Je eden od štirih finalistov v izboru za nagrado Kristalna tehtnica sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija. Najpomembnejši del projekta je spletna stran »nasodiscu.si«, pripravili pa so tudi 16 različnih brošur o najpogostejših sodnih postopkih.
Po 32 letih je konec sporazuma INF (Intermediate – Range Nuclear Forces ) o prepovedi jedrskih raket srednjega in kratkega dosega, ki očitno roma na smetišče zgodovine. Medtem, ko Moskva najbrž želi nov celovit sporazum o strateški varnosti z Washingtonom, hočejo Američani v nove varnostne dogovore očitno vključiti tudi Kitajsko, ki pa te ponudbe zavrača. Z današnjim koncem sporazuma, ki je veljal za enega poglavitnih stebrov varnosti na stari celini in nadzora nad jedrsko oborožitvijo, smo očitno pred izzivi nove varnostne arhitekture, kar bo zahteven zalogaj. Zlasti v ozračju povečane napetosti in nezaupanja, ko sta še vedno najmočnejši jedrski sili, Amerika in Rusija, dve od devetih držav z jedrskim orožjem za množično uničenje Planeta. O tem, ali smo pred novim ciklom oboroževalne tekme in ali se vrača hladna vojna, smo se pogovarjali s politično analitičarko s škotske univerze St. Andrews, dr. Matejo Peter.
Vroče poletje je v sosednji Italiji še bolj razgrel Josip Broz Tito. Občinski svet v Parmi je, kot poroča dopisnik Janko Petrovec, razpravljal prav o nekdanjem jugoslovanskem predsedniku oziroma o odpravi ulice z njegovim imenom.
V prvih petih dneh julija smo v Sloveniji našteli več kot 22 tisoč udarov strel, kar je več kot desetina letne količine, ki znaša okoli 200 tisoč udarov. Kako se pred strelo zavarujemo v gorah pogosto slišimo, manj pogosto pa o nevarnosti kopanja v morju, jezerih in rekah med poletno nevihto. O zmanjšanju verjetnosti udara strele med nevihto smo se pogovarjali z Goranom Milevom, vodjo področja sistema Skalar pri Elektroinštitutu Milan Vidmar.
V Šanghaju so pogajalci sklenili 12. krog trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo današnje srečanje kratko, ameriški finančni minister Steven Mnuchin in trgovinski predstavnik Robert Lighthizer, ki sta vodila delegacijo ZDA, izjav nista dajala. Zadnja v nizu pogajanj so se v Šanghaju začela v torek, zasenčil pa jih je ameriški predsednik Donald Trump, ki je v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim Peking posvaril, naj s sklepanjem sporazuma ne čaka na ameriške volitve leta 2020.
Skoraj tri četrtine oziroma 73 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji si je lani privoščilo enotedenske letne počitnice; počitnice si je prej privoščilo gospodinjstvo z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom kot enočlansko gospodinjstvo, pojasni Karmen Hren, SURS: "Vsaj enega zasebnega potovanja se je lani udeležilo 69% prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več - kar je za 3-odstotne točke več kot v letu 2017. 40% teh je bilo opravljenih v Sloveniji, 60 v tujini. Nobeno presenečenje ni, da je med najbolj obiskanimi Hrvaška, saj predstavlja 60% vseh zasebnih potovanj v tujino."
Upokojencem bo danes izplačan regres. Dodatek bodo dobili vsi, tudi tisti z najvišjimi pokojninami, saj so bili varčevalni ukrepi pri izplačilu letnega dodatka odpravljeni pred tremi leti. Pred letom 2012 je bil letni dodatek izplačan že konec maja in samo v dveh različnih višinah. Urška Valjavec se je pogovarjala z direktorico Sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Marjetko Medved Mrvar. Najprej o tem, v koliko razredov je razdeljen letni dodatek.
Gradacije podlubnikov so v spet v porastu, kažejo zadnji podatki Zavoda za Gozdove Slovenije. Letošnji napadi sicer niso taki hudi kot v rekordnih letih, a so hkrati večji kot v enakem obdobju lani. Najhuje je na Gorenjskem, Kočevskem in Koroškem. Zavod izvaja poostren nadzor nad stanjem gozdov in poziva lastnike naj bodo pozorni na nova žarišča, zaradi čim hitrejšega sanacijskega poseka in odvoza neobeljenega okroglega lesa naseljenega s podlubniki iz gozda v predelavo. Prognoze kažejo, da bo škoda v gozdovih letos predvidoma dosegla prag naravne nesreče. Pozanimali smo se tudi, kakšen problem podlubniki predstavljajo v zasebnih in državnih gozdovih.
Prihodnja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu nadaljuje v Zagrebu. Hrvati so ponosni, da so med prvimi državami, ki jih je obiskala.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Rekordno visoke temperature, suša, neurja. Za nami je teden vremenskih ekstremov, pred na pa del leta, ko človeštvo živi na kredit. Do danes smo namreč porabili vse naravne vire, ki jih Zemlja obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga oziroma Earth Overshoot Day je prišel najhitreje do zdaj, v enem letu tako porabimo že za 1,75 planeta naravnih virov. V Sloveniji smo sicer ta dan zabeležili že 27. aprila. Povedano drugače, če bi vsi tako živeli kot pri nas, bi potrebovali tri planete. Urška Henigman se je o prihodnosti človeštva na Zemlji pogovarjala z doktorico Lučko Kajfež Bogataj.
Največja gorenjska turistična središča so te dni dobro zasedena, tako je tudi na Bledu, kjer število postelj presega število prebivalcev.
Svet Agencije za varstvo konkurence je po naših informacijah odločil, da združitev drugega in tretjega največjega dnevnika ne bo ogrozila konkurence.
Vsako leto pošljemo manj razglednic, so pa te večkrat bolj izvirne, nekaterih jih izdelajo sami. Sogovorniki v nedeljskem jutru: namestnik direktorja Poslovne enote Poštni logistični center, Klemen Bončina, turisti iz Nemčije, Finske, Turčije, Španije, Kanade, Litve, Italije, Švice, Švedske in Hong Konga ter arhitektka in ilustratorka Ana Glinšek.
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Že veste, kdaj in kako oddati vlogo za oddajo državne štipendije, otroškega dodatka, subvencija vrtca, malice in kosila? O teh pravicah iz javnih sredstev odločajo Centri za socialno delo. Avgust in september sta za tamkaj zaposlene najbolj obremenjujoča, saj bodo odločali o okoli 113.000 vlogah oziroma 180.000 pravicah iz javnih sredstev. Na Ministrstvu za delo so pripravili ukrepe s katerimi želijo preprečiti ponovitev lanske jeseni, ko so nastali veliki zaostanki pri izdaji odločb.
Neveljaven email naslov