Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
54. seminar združil 111 udeležencev iz 23 držav. Po večini gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence
Urnik bo za udeležence v teh dneh zelo poln. Dopoldnevi bodo namenjeni lektorskim vajam, učenju slovnice in fonetike, po kosilu bodo poslušali predavanja na temo slovenske kulture in jezika, zvečer pa bodo Slovenijo spoznavali na izletih in obiskih muzejev.
“Konec 1. svetovne vojne, španska gripa in prelomni dogodek za slovenski narod, saj je takrat slovenščina postala uradni jezik znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.”
Vsako leto je seminar namenjen neki temi, tokrat bo posvečen letu 1918, ki je bilo v več pogledih prelomno. Gre za letnico, ki jo povezujemo s koncem 1. svetovne vojne, s špansko gripo in s prelomnim dogodkom za slovenski narod, saj je ravno takrat slovenski jezik postal uradni znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Leta 1918 pa sta svet zapustila tudi jezikoslovec Stanislav Škrabec in pisatelj Ivan Cankar, zato bodo predavanja namenili tudi njima.
“Moj dedek je bil Slovenec. Med vojno je odšel in se pozneje ni več vrnil. V Argentini si je ustvaril družino. Da bi obnovila in bolje spoznala svoje korenine, sem se začela učiti slovensko.”
Za tuje študente razpišejo štipendije. To sta dobila tudi Naida in Timur iz Sarajeva. Naida je v Sloveniji že bila na izmenjavi, Timur pa si tukaj želi študij nadaljevati. Za poglobitev znanja se seminarja udeležujejo tudi profesorji in prevajalci, veliko pa je tudi zamejskih Slovencev in takšnih, ki imajo pri nas sorodnike. Tudi Daniela iz Argentine se Slovensko uči že tri leta, saj želi spoznati kulturo svojega dedka, ki je med vojno zapustil Slovenijo.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
54. seminar združil 111 udeležencev iz 23 držav. Po večini gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence
Urnik bo za udeležence v teh dneh zelo poln. Dopoldnevi bodo namenjeni lektorskim vajam, učenju slovnice in fonetike, po kosilu bodo poslušali predavanja na temo slovenske kulture in jezika, zvečer pa bodo Slovenijo spoznavali na izletih in obiskih muzejev.
“Konec 1. svetovne vojne, španska gripa in prelomni dogodek za slovenski narod, saj je takrat slovenščina postala uradni jezik znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov.”
Vsako leto je seminar namenjen neki temi, tokrat bo posvečen letu 1918, ki je bilo v več pogledih prelomno. Gre za letnico, ki jo povezujemo s koncem 1. svetovne vojne, s špansko gripo in s prelomnim dogodkom za slovenski narod, saj je ravno takrat slovenski jezik postal uradni znotraj takratne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Leta 1918 pa sta svet zapustila tudi jezikoslovec Stanislav Škrabec in pisatelj Ivan Cankar, zato bodo predavanja namenili tudi njima.
“Moj dedek je bil Slovenec. Med vojno je odšel in se pozneje ni več vrnil. V Argentini si je ustvaril družino. Da bi obnovila in bolje spoznala svoje korenine, sem se začela učiti slovensko.”
Za tuje študente razpišejo štipendije. To sta dobila tudi Naida in Timur iz Sarajeva. Naida je v Sloveniji že bila na izmenjavi, Timur pa si tukaj želi študij nadaljevati. Za poglobitev znanja se seminarja udeležujejo tudi profesorji in prevajalci, veliko pa je tudi zamejskih Slovencev in takšnih, ki imajo pri nas sorodnike. Tudi Daniela iz Argentine se Slovensko uči že tri leta, saj želi spoznati kulturo svojega dedka, ki je med vojno zapustil Slovenijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov