Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem svetovnega prvenstva
V sredo je britanska policija potrdila, da je bil britanski par, ki se je od sobote bojeval za svoje življenje v bolnišnici v Salisburyju, izpostavljen živčnemu strupu novičok. V soboto so ga našli nezavestnega na njegovem domu v Amesburyju, ki leži le 10 kilometrov od kraja, kjer sta bila marca zastrupljena Skripalova. Britanska policija je včeraj sporočila, da je 44-letna Britanka, ki je bila izpostavljena živčnemu strupu novičok, umrla. Policija je začela preiskavo umora. Njen mož, 45-letni Charlie Rowley, ostaja v kritičnem stanju.
Dr. Andrej Stopar, poznavalec ruske in zunanje politike in nekdanji dopisnik za RTV Slovenija iz Moskve, poudarja, da vzporednice med primerom marca, ko sta bila zastrupljena Skripalova, in zdajšnjim primerom nedvomno so. Oba dogodka sta se zgodila v osrednjem oz. zahodnem delu Anglije, gre za isti strup in za podobne obtožbe uradnega Londona uradni Moskvi. Hkrati, kot dodaja dr. Stopar, je mogoče potegniti tudi vzporednice z nekaterimi drugimi prelomnicami, ki so časovno sovpadale z velikimi športnimi dogodki:
“Ko se je zgodil primer Skripal 4. marca leta 2018, je bilo to pred predsedniškimi volitvami v Rusiji. In zdaj se izteka izjemno uspešno svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Velik dogodek za Rusijo in za svet. Šport je tisto področje, ki privlači veliko pozornosti in je izjemno koristno in uporabno za ustvarjanje pozitivne podobe nekega okolja. Rusija se je izkazala kot odlična organizatorka prvenstva. Takšna afera je lahko hud madež tej podobi. Podobno so analitiki govorili tudi pred predsedniškimi volitvami v Rusiji. Nenavadno časovno sovpadanje. To je del mozaika, ki ga želimo sestaviti in iskati morebitne povezave med velikimi športnimi prireditvami in Rusijo. Leto 2016, ko so v Sočiju potekale olimpijske igre, je bilo prelomno dogajanje v Ukrajini z jasnim pečatom ruskih interesov in s poznejšo aneksijo Krima. Vojna na vzhodu Ukrajine v takšni ali drugačni obliki še vedno traja. Še ena, nekoliko starejša povezava je. Gre za rusko-gruzijsko vojno, južnoosetijsko vojno avgusta 2008. Takrat so bile v Pekingu poletne olimpijske igre in takrat se je ta vojna na Kavkazu začela. Tudi takrat so poročali o krutem vojnem dogajanju v času, ko naj bi povsod po svetu vladal mir.”
Gre za naključen primer, ki poraja še več vprašanj in negotovosti. Jasnih dokazov za vpletenost ene ali druge strani v dogodek ni. Vprašanje je le, komu takšni dogodki lahko koristijo:
“Vemo samo to, da ne vemo ničesar. In to je tisto, kar je v tem trenutku najnevarnejše. Nekaj nenavadnega, čudnega, nevarnega se dogaja v Britaniji. Hkrati to lahko povzroča zelo velike napetosti na mednarodni ravni in pelje v določene konflikte. In če v tem trenutku ne vemo ničesar in vladajo teorije zarote, je to najslabše, kar se nam lahko zgodi.”
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem svetovnega prvenstva
V sredo je britanska policija potrdila, da je bil britanski par, ki se je od sobote bojeval za svoje življenje v bolnišnici v Salisburyju, izpostavljen živčnemu strupu novičok. V soboto so ga našli nezavestnega na njegovem domu v Amesburyju, ki leži le 10 kilometrov od kraja, kjer sta bila marca zastrupljena Skripalova. Britanska policija je včeraj sporočila, da je 44-letna Britanka, ki je bila izpostavljena živčnemu strupu novičok, umrla. Policija je začela preiskavo umora. Njen mož, 45-letni Charlie Rowley, ostaja v kritičnem stanju.
Dr. Andrej Stopar, poznavalec ruske in zunanje politike in nekdanji dopisnik za RTV Slovenija iz Moskve, poudarja, da vzporednice med primerom marca, ko sta bila zastrupljena Skripalova, in zdajšnjim primerom nedvomno so. Oba dogodka sta se zgodila v osrednjem oz. zahodnem delu Anglije, gre za isti strup in za podobne obtožbe uradnega Londona uradni Moskvi. Hkrati, kot dodaja dr. Stopar, je mogoče potegniti tudi vzporednice z nekaterimi drugimi prelomnicami, ki so časovno sovpadale z velikimi športnimi dogodki:
“Ko se je zgodil primer Skripal 4. marca leta 2018, je bilo to pred predsedniškimi volitvami v Rusiji. In zdaj se izteka izjemno uspešno svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Velik dogodek za Rusijo in za svet. Šport je tisto področje, ki privlači veliko pozornosti in je izjemno koristno in uporabno za ustvarjanje pozitivne podobe nekega okolja. Rusija se je izkazala kot odlična organizatorka prvenstva. Takšna afera je lahko hud madež tej podobi. Podobno so analitiki govorili tudi pred predsedniškimi volitvami v Rusiji. Nenavadno časovno sovpadanje. To je del mozaika, ki ga želimo sestaviti in iskati morebitne povezave med velikimi športnimi prireditvami in Rusijo. Leto 2016, ko so v Sočiju potekale olimpijske igre, je bilo prelomno dogajanje v Ukrajini z jasnim pečatom ruskih interesov in s poznejšo aneksijo Krima. Vojna na vzhodu Ukrajine v takšni ali drugačni obliki še vedno traja. Še ena, nekoliko starejša povezava je. Gre za rusko-gruzijsko vojno, južnoosetijsko vojno avgusta 2008. Takrat so bile v Pekingu poletne olimpijske igre in takrat se je ta vojna na Kavkazu začela. Tudi takrat so poročali o krutem vojnem dogajanju v času, ko naj bi povsod po svetu vladal mir.”
Gre za naključen primer, ki poraja še več vprašanj in negotovosti. Jasnih dokazov za vpletenost ene ali druge strani v dogodek ni. Vprašanje je le, komu takšni dogodki lahko koristijo:
“Vemo samo to, da ne vemo ničesar. In to je tisto, kar je v tem trenutku najnevarnejše. Nekaj nenavadnega, čudnega, nevarnega se dogaja v Britaniji. Hkrati to lahko povzroča zelo velike napetosti na mednarodni ravni in pelje v določene konflikte. In če v tem trenutku ne vemo ničesar in vladajo teorije zarote, je to najslabše, kar se nam lahko zgodi.”
Poskus atentata na slovaškega predsednika vlade Roberta Fica je sprožil vrsto vprašanj okoli varovanja politikov. Nekdanji šef Centra za varnost in zaščito Janez Videmšek sicer ocenjuje, da so Ficovi varnostniki reagirali pravilno in mu s tem rešili življenje. Del krivde pa nosi tudi politik sam, saj ni spoštoval varnostnih protokolov in se je samoiniciativno odpravil proti ljudem. Zavedati se je tudi treba, da za varovanje niso odgovorni le varnostniki, ki obkrožajo varovano osebo, ampak gre za večplastne procese in postopke, ki bi mnogi morali biti narejeni že pred incidentom.
Škotski umetnik Hans K. Clausen ob 75. obletnici izida distopičnega romana 1984 snuje instalacijo iz 1984 izvodov knjige, ki bo v začetku junija na ogled v občinski stavbi na otoku Jura, kjer je Orwell v hudi revščini in bolan konec 40. let minulega stoletja napisal omenjeni roman, kot spomenik kljubovanju tiskani besedi. Izvode Orwellove distopične mojstrovine kiparju iz Edinburga po pošti že več mesecev pošiljajo ljudje z vsega sveta in ta hip mu jih manjka le še nekaj manj kot sto. Zakaj je Orwellova distopija z glavnim junakom Winstonom Smithom, ki na ministrstvu za resnico skrbi za (pravilno) preoblikovanje informacij, aktualna kadarkoli in kjerkoli, morda še najbolj danes, smo se pogovarjali s poznavalko Orwellovih del, prevajalko in literarno komparativistko Tino Mahkota.
Zaposleni na večini upravni enot stavkajo že dva meseca. Ker dogovora o njihovih stavkovnih zahtevah še ni, pa so se na več kot polovici upravnih enot odločili, da stavko zaostrijo in stavkajo vse dni v tednu ne le ob sredah. Ob tem napovedujejo pravno izpodbijanje razširitve nujnih nalog upravnih enot. Zakaj stavkajo in kaj o tem meni vladna stran pa v prispevku Katje Arhar.
Pogovor z Ingrid Kovač Brus, ki za Radio Slovenija spremlja filmski festival v Cannesu.
Ginekologi opozarjajo, da primarna ginekologija visi na nitki, saj kar 200 tisoč žensk ostaja brez izbranega ginekologa. Po najbolj črnem scenariju, če se upokojijo vsi ginekologi, ki imajo pogoje za upokojitev, lahko v roku dveh let brez ginekologa ostane še 150 tisoč žensk. Ginekologi trdijo, da je Slovenija ena najvarnejših držav na svetu za rojevanje, a jih je strah, da bi se to lahko spremenilo. FOTO: Pixabay
O prvi slovenski osvojitvi Monta Everesta je bilo veliko povedanega. Za verjetno najboljši opis pa je poskrbel Nejc Zaplotnik v avtobiografski knjigi Pot, literarni mojstrovini, ki navdihuje bralce že štiri desetletja. Nejc Zaplotnik je tako v eni osebi združil vrhunskega alpinista in pripovedovalca. Kot prvi Slovenec je na današnji dan skupaj s Štremfljem osvojil vrh sveta in napisal knjigo, ki, kot je zapisal dr. Samo Rugelj, nas bo gotovo preživela. Napisati takšno knjigo je izjemen uspeh, in ker je lahko tudi odlična spodbuda k branju za različne generacije, smo osvetlili njen fenomen. Samo Rugelj, založnik, pisatelj, urednik revije Bukla, jo je uvrstil na prvo mesto potopisov, ki so izšli v Sloveniji, tudi tistih, ki so bili prevedeni. Obiskali smo ga v prostorih založbe UMCO, ki jo vodi.
13. maja 1979 sta Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh sveta Mount Everest. Večletni trud je bil poplačan, tedanja jugoslovanska odprava pa je vrh osvojila po zahodnem grebenu, ki še zdaj velja za eno izmed najtežjih poti. Andrej Štremfelj je ob 45. obletnici tega zgodovinskega dogodka obiskal spominsko ploščo Nejca Zaplotnika, ki je v Himalaji umrl štiri leta pozneje. Tja je vodil del Zaplotnikove družine. Štremfelj se danes vrača z letalom iz Nepala. Pred odhodom v Slovenijo smo ga poklicali v Katmandu (foto: Facebook stran Andreja Štremflja).
Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester te opozarjajo, da njihove sodelavke bežijo v druge, lažje poklice in v tujino. Pravijo, da sistem ne daje vtisa, da bi jih želel zadržati v javnem zdravstvenemu sistemu, česar jih je strah, saj bi imel razpad javnega zdravstva izrazito negativne posledice za paciente, predvsem za tiste, ki si dragih zasebnih storitev ne bi mogli privoščiti. S sogovornicama se je pogovarjala Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
Drugo soboto v maju po vsem svetu obeležujemo dan pravične trgovine. Ob tej priložnosti se vrstijo opozorila, da na stotisoče delavcev po svetu dela v povsem neprimernih razmerah, so izkoriščani in slabo plačani. O tem, kaj je pravična trgovina, čemu je namenjen svetovni dan pravične trgovine in kakšen je odnos do tega pri nas, kjer pravična trgovina letos zapira svoja vrata, smo se pogovarjali z vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič.
Severno italijansko mesto Parma slovi po srednjeveških cerkvah in renesančnih palačah, vse bolj pa kot italijanska in evropska prestolnica hrana. Svoj položaj že 22 let utrjuje tudi s prehrambnim sekmom Cibus, ki prehrambnemu slogu Italijanov ponuja okno v svet. Gre za najpomembnejše srečevališče med proizvajalci značilno italijanskih izdelkov in kupci z vsega sveta. V Parmi je bil tudi Janko Petrovec.
Predvčerajšnjim se je z znanjem iz slovenskega jezika začelo nacionalno preverjanje znanja za osnovnošolce, danes učenci preverjajo svoje znanje iz matematike. V ponedeljek učence 6. razreda čaka še preizkus znanja iz angleščine, učence 9. razreda pa iz tujega jezike, fizike, likovne umetnosti in zgodovine. O tem v pogovoru z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.
Nocojšnji, drugi polfinalni večer Evrovizije v Malmeju spremljajo velika varnostna tveganja, predvsem zaradi nasprotovanja sodelovanja Izraela v času vojne v Gazi. Nastop izraelske predstavnice Eden Golan spremljajo napovedi o propalestinskih in proizraelskih protestih, v evrovizijski areni in v samem mestu je večje število policistov. Oglasila se nam je televizijska kolegica Barbara Vidmajer, voditelj Rok Valenčič in novinar Luka Bregar pa sta strnila raznovrstno dogajanje, ki spremlja letošnje tekmovanje za Pesem Evrovizije in našo predstavnico Raiven.
Reševalci motoristi so 1. maja vstopili v novo, že 21. sezono reševanja. Ta traja do začetka novembra, v tem času pa opravijo med 350 in 450 intervencij, kar dokazuje njihovo pomembnost v sistemu nujne medicinske pomoči. Kljub temu, da zaradi hitrosti in prilagodljivosti velikokrat pomenijo razliko med življenjem in smrtjo, se soočajo s finančnimi in kadrovskimi izzivi. Z reševalcem motoristom Martinom Kerncem se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Še nekaj ur nas loči od prvega polfinala letošnjega 68-ega tekmovanja za Pesem Evrovizije. O raznovrstnih vidikih dogodka se je voditeljica Darja Groznik pogovarjala s kolegom Luko Bregarjem.
Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih je pred tednom dni občinam poslala četrti sveženj osnutkov sklepov za objekte, ki jih je treba zaradi ogroženosti odstraniti. Ti so v občinah Šmartno ob Paki, Celje, Šoštanj in Gornji Grad. Pripravljeni so na podlagi strokovnih mnenj državne tehnične pisarne oziroma geološke, hidrološke in gradbene stroke. Do vključno 14. maja bodo pripombe nanje posredovali še lastniki in zainteresirana javnost, nato bo o njih odločala vlada. Za druge objekte s seznama za odstranitev iz teh ali drugih občin se mnenja še pripravljajo. Je pa Vlada doslej dokončno potrdila le mnenja za 20 objektov iz občin Luče in Ljubno. Kako poteka delo, koliko sklepov je že sprejetih in ali bo potrebno rušiti več kot 300 objektov, ki so prišli na seznam v predhodnih ocenah, pojasnjuje državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe in stroka danes v Državnem svetu opozarjajo na pomanjkljivosti novega zakona: predvsem na pomanjkanje kadra, na vladne ukrepe, ki so prepočasni in pomanjkljivi, na pravilnike,ki niso ustrezni ali pa sploh še niso sprejeti. Obenem posvetovalna delovna skupina za področje dolgotrajne oskrbe pri Ministrstvu za solidarno prihodnost ne deluje, zaradi česar so strokovne organizacije ustanovile svojo, neformalno delovno skupino, ki bo obravnavala nakopičene težave. Od neustreznega izvajanja zakona pa se zaradi izključenosti distancirajo.
Teletekst bo v torek 7. maja obeležil 40 let. Leta 1984 je napovedal prihajajočo informacijsko revolucijo, a danes kljub množici sodobnih komunikacijskih kanalov med slovenskimi gledalci še vedno ostaja priljubljen način iskanja informacij in spremljanja novic. O tem smo že govorili v petkovem jutru na Prvem, v oddaji Petek brez pravila. In kot je bilo v oddaji tudi obljubljeno, je v nedeljskem popoldnevu čas, da slišimo daljši pogovor s kolegom z našega Multimedijskega centra. MMC je namreč »izšel« prav iz teleteksta.
Tradicionalni mediji - tisk, radio in televizija - so se v zadnjem desetletju in pol znašli pred pomembnimi izzivi. Pojav družbenih ali bolje rečeno družabnih konkurentov je korenito spremenil njihovo spremljanje in na glavo postavil zakonitosti, ki so veljale nekoč. Spremenili so se modeli financiranja, oglaševalci so denar preusmerili na splet, zakonodajalci pa zdaj iščejo rešitve, kako se na to odzvati.
Eno od področij z močnim razvojnim potencialom je pri nas – poleg na primer farmacije in robotike - tudi vesoljska industrija. Pomemben korak h krepitvi sektorja je polnopravna včlanitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer podjetja in raziskovalne institucije že skoraj desetletje koristijo prednosti pridruženega članstva. Pobudo za sklenitev pristopnega sporazuma z ESA sta vlada in parlament potrdila pred prazniki. S tem naj bi še dodatno spodbudili inovacije in tehnološki razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. O prednostih in obveznostih članstva smo se pogovarjali z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer.
Danes mineva natanko 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obletnico največje širitve v zgodovini povezave, katere del je bila ob devetih drugih tudi naša država, so minuli teden v družbi visokih gostov iz tistega obdobja zaznamovali na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred evropskimi volitvami. Slavnostne seje so se poleg političnega vrha Unije izpred dvajsetih let udeležili tudi premierji desetih novink iz leta 2004, med njimi tudi nekdanji premier Anton Rop. Vprašali smo ga, kako komentira podatke Eurostata, ki kažejo, da je Slovenija med desetimi novinkami vstopila v EU z najboljšimi izhodišči, a v tem času najmanj napredovala. Nekdanji premier opozarja, da je bil razvojni razkorak v razvitosti med Slovenijo in višegrajsko četverico, Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško državami precejšen, zato je naša država z omenjenimi v odnosu do povprečja neprimerljiva, poleg tega so imele ostale novinke v primerjavi s Slovenijo zelo slabo razvito infrastrukturo, zato je lahko bil v ostalih državah inve3sticijski zagon bistveno večji. Z Antonom Ropom se je v Strasbourgu ob robu zasedanja parlamenta pogovarjal Aleš Kocjan
Neveljaven email naslov