Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Zgodovinska prelomnica v zdravljenju neplodnosti
25. julija leta 1978 ob 11.47 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. Z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s katerim se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok.
V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja Oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.
Prvi poskus zunajtelesne oploditve je bil pri nas izveden 25. maja leta 1983. Ta se žal ni srečno končal. Naslednji je bil uspešno končan, tako da sta se 5. oktobra 1984 rodili prvi dvojčici v Sloveniji po epruveti.
Težave z zanositvijo naj bi imel vsak peti oz. šesti par. Vse pogosteje je vzrok moška neplodnost in pa tudi poznejša odločitev za družino. Postopek zunajtelesne oploditve načeloma izvajajo do starosti ženske 43 let, uspešnost se z leti manjša – pri ženskah, mlajših od 35 let, je uspešnost blizu 40 odstotkov, pri starejših od 40 let pa deset odstotkov. Če je pred štirimi desetletji epruveta razburjala javnost, kaj razburja danes?
Da bi poskusili iz matičnih celic vzgojiti jajčne celice, jih morda uporabili pri kakšnih bolnicah, ki jim prezgodaj odpovejo jajčniki, da se da tudi v laboratoriju dozoreti jajčne celice. V tujini na živalih že razvijajo umetno maternico. Velik napredek so tudi presaditve maternice, teh je zdaj že kar nekaj na svetu.
V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve na leto rodi nekaj več kot štiri odstotke otrok, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh.
4544 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. julija ob 11.47 leta 1978 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. In z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s pomočjo katerega se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok. V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, leta 1984 – dvojčici, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem kliničnem centru.
Zgodovinska prelomnica v zdravljenju neplodnosti
25. julija leta 1978 ob 11.47 se je bolnišnici blizu angleškega Manchestra rodila Louise Brown – prvi otrok iz epruvete. Z njo danes praznuje tudi postopek oploditve in vitro, s katerim se je na svetu doslej rodilo med šest in osem milijonov otrok.
V Sloveniji so se prvi otroci iz epruvete rodili le šest let pozneje, pojasnjuje doc. dr. Nina Jančar, vodja Oddelka za oploditve z biomedicinsko pomočjo na ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru.
Prvi poskus zunajtelesne oploditve je bil pri nas izveden 25. maja leta 1983. Ta se žal ni srečno končal. Naslednji je bil uspešno končan, tako da sta se 5. oktobra 1984 rodili prvi dvojčici v Sloveniji po epruveti.
Težave z zanositvijo naj bi imel vsak peti oz. šesti par. Vse pogosteje je vzrok moška neplodnost in pa tudi poznejša odločitev za družino. Postopek zunajtelesne oploditve načeloma izvajajo do starosti ženske 43 let, uspešnost se z leti manjša – pri ženskah, mlajših od 35 let, je uspešnost blizu 40 odstotkov, pri starejših od 40 let pa deset odstotkov. Če je pred štirimi desetletji epruveta razburjala javnost, kaj razburja danes?
Da bi poskusili iz matičnih celic vzgojiti jajčne celice, jih morda uporabili pri kakšnih bolnicah, ki jim prezgodaj odpovejo jajčniki, da se da tudi v laboratoriju dozoreti jajčne celice. V tujini na živalih že razvijajo umetno maternico. Velik napredek so tudi presaditve maternice, teh je zdaj že kar nekaj na svetu.
V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve na leto rodi nekaj več kot štiri odstotke otrok, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov