Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mostovi

29.07.2018

V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.

Casanova, najbolj znani italijanski ljubimec, se je sprehodil prek Lanthierjevega mostu v Vipavi

Benetke: Mesto z več kot 400 mostovi

Mesto, razdeljeno na 116 otokov, deli prek 300 kanalov in povezuje več kot 400 mostov. Inženir gradbeništva Gorazd Humar razloži, da sta dve osrednji ikoni mesta nedvomno Rialto in Most vzdihljajev. Rialto je zgradil arhitekt in konstruktor mostov Antonio da Ponte, ki se je pri gradnji spopadal s precej specifičnimi geološkimi pogoji.

Ključni del mostu predstavlja njegovo temeljenje. To je pa tisto česar danes obiskovalec Benetk sploh ne vidi. Večji del mostu je človeškemu očesu neviden, saj se nahaja pod vodo. Nad vodno gladino je samo tisti zaključni del, sicer zelo lep, skladen in harmonično arhitektonsko zelo lepo oblikovan.

Most Rialto je zgrajen iz istrskega apnenca.

Kitajska: Rekorder na več kot 300 metrih

Rekorder glede na višino in kakor pravi naš pekinški dopisnik Uroš Lipušček tudi “eksperiment, s katerim Kitajska dokazuje, da je v svetovnem tehnološkem vrhu,” je most Džangdžjadžje, ki se razteza nad kanjonom istega imena v provinci Hunan. Stekleni most se pne na višini 300 metrov.

Ko so most odprli, je bilo nekaj pomislekov s strani kitajske javnosti, ali bo vzdržal. Ko so šli čez prvi turisti – čez stekleno dno se vidi v globino – je nekaterim postalo slabo. Potem je prišlo do tega, da se je steklo nalomilo. Zaradi tega je prišlo do prave panike, skorajda stampeda, in potem so most za nekaj časa celo zaprli.

Na steklenem mostu nameravajo odpreti še dve atrakciji – najvišji bungee skok na svetu in najvišjo adrenalinsko gugalnico na svetu.

Slovenija: Največji med železniškimi kamnitimi mostovi

Gorazd Humar, inženir gradbeništva in avtor knjige Kamniti velikan na Soči, je kot otrok živel v Novi Gorici, a ker je mama delala v Solkanu, je “kamnitega velikana” poznal že od malih nog. Kasneje, ko se je vpisal na študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, je začel most raziskovati tudi strokovno.

O Solkanskem mostu praktično ni bilo nič zapisanega. Lotil sem se dolgoletnega študija – mislim, da je to trajalo vsaj 15 let – veliko časa sem prebil po arhivih in knjižnicah na Dunaju, v Trstu in tudi drugod in počasi stkal zgodbo.

Solkanski most je most presežkov. Je največji med železniškimi kamnitimi mostovi, kamniti most z največjim krožnim lokom na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen nad vodo, in največji most, zgrajen izključno iz rezanega, obdelanega kamna.

Že takrat, ko je most nastal, se je ponašal z največjim kamnitim lokom na svetu. Do tega pa je prišlo čisto slučajno. Ko so gradbeniki 1904 začeli z izkopi za temeljenje mostu z 80-metrskim lokom, so ugotovili, da na levem bregu Soče tla niso zadosti nosilna in so zaradi tega morali premakniti temelj mostu za 5 metrov in tako je prišlo do tega, da je nastal most z največjim kamnitim lokom na svetu.


Aktualna tema

4539 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Mostovi

29.07.2018

V nedeljo smo na Prvem govorili o mostovih doma in po svetu. Sprehodili smo se po štirih. Najprej zavili v italijanske Benetke, kjer imajo več kot 400 mostov, mi pa smo se ustavili na dveh najbolj prepoznavnih – na Rialtu in Mostu vzdihljajev. Najdaljšega in najvišjega imajo na Kitajskem, v provinci Hunan. Temu rekorderju pa smo dodali še enega, domačega – Solkanski most z lokom, ki je največji med železniškimi kamniti mostovi na svetu.

Casanova, najbolj znani italijanski ljubimec, se je sprehodil prek Lanthierjevega mostu v Vipavi

Benetke: Mesto z več kot 400 mostovi

Mesto, razdeljeno na 116 otokov, deli prek 300 kanalov in povezuje več kot 400 mostov. Inženir gradbeništva Gorazd Humar razloži, da sta dve osrednji ikoni mesta nedvomno Rialto in Most vzdihljajev. Rialto je zgradil arhitekt in konstruktor mostov Antonio da Ponte, ki se je pri gradnji spopadal s precej specifičnimi geološkimi pogoji.

Ključni del mostu predstavlja njegovo temeljenje. To je pa tisto česar danes obiskovalec Benetk sploh ne vidi. Večji del mostu je človeškemu očesu neviden, saj se nahaja pod vodo. Nad vodno gladino je samo tisti zaključni del, sicer zelo lep, skladen in harmonično arhitektonsko zelo lepo oblikovan.

Most Rialto je zgrajen iz istrskega apnenca.

Kitajska: Rekorder na več kot 300 metrih

Rekorder glede na višino in kakor pravi naš pekinški dopisnik Uroš Lipušček tudi “eksperiment, s katerim Kitajska dokazuje, da je v svetovnem tehnološkem vrhu,” je most Džangdžjadžje, ki se razteza nad kanjonom istega imena v provinci Hunan. Stekleni most se pne na višini 300 metrov.

Ko so most odprli, je bilo nekaj pomislekov s strani kitajske javnosti, ali bo vzdržal. Ko so šli čez prvi turisti – čez stekleno dno se vidi v globino – je nekaterim postalo slabo. Potem je prišlo do tega, da se je steklo nalomilo. Zaradi tega je prišlo do prave panike, skorajda stampeda, in potem so most za nekaj časa celo zaprli.

Na steklenem mostu nameravajo odpreti še dve atrakciji – najvišji bungee skok na svetu in najvišjo adrenalinsko gugalnico na svetu.

Slovenija: Največji med železniškimi kamnitimi mostovi

Gorazd Humar, inženir gradbeništva in avtor knjige Kamniti velikan na Soči, je kot otrok živel v Novi Gorici, a ker je mama delala v Solkanu, je “kamnitega velikana” poznal že od malih nog. Kasneje, ko se je vpisal na študij gradbeništva na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, je začel most raziskovati tudi strokovno.

O Solkanskem mostu praktično ni bilo nič zapisanega. Lotil sem se dolgoletnega študija – mislim, da je to trajalo vsaj 15 let – veliko časa sem prebil po arhivih in knjižnicah na Dunaju, v Trstu in tudi drugod in počasi stkal zgodbo.

Solkanski most je most presežkov. Je največji med železniškimi kamnitimi mostovi, kamniti most z največjim krožnim lokom na svetu, ki je bil kdajkoli zgrajen nad vodo, in največji most, zgrajen izključno iz rezanega, obdelanega kamna.

Že takrat, ko je most nastal, se je ponašal z največjim kamnitim lokom na svetu. Do tega pa je prišlo čisto slučajno. Ko so gradbeniki 1904 začeli z izkopi za temeljenje mostu z 80-metrskim lokom, so ugotovili, da na levem bregu Soče tla niso zadosti nosilna in so zaradi tega morali premakniti temelj mostu za 5 metrov in tako je prišlo do tega, da je nastal most z največjim kamnitim lokom na svetu.


28.08.2024

Več kot polovica zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo

Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay


28.08.2024

Avdicija za Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija

Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija. V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si. V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija. Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/


27.08.2024

Delo na planinski koči je tudi za mlade

Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.


26.08.2024

Pravica do odklopa

Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa. Delodajalec mora sedaj z ukrepi zagotoviti, da ne bo posegal v prosti čas delavca. Ustrezne ukrepe mora sprejeti do sredine novembra. Kakšne? Tudi o tem v pogovoru Urške Valjavec s pravnico Nino Scortegagna Kavčnik. Najprej pa o tem, zakaj po mnenju sogovornice nov člen ZDRja ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica dejansko dobila ime.


26.08.2024

Psi lahko pomagajo tudi pri iskanju vzroka požara

Oddelek za šolanje službenih psov, ki je od leta 2008 v Gmajnicah v Ljubljani, letos zaznamuje že 75 let delovanja. V tem času so na oddelku izšolali veliko psov tako za pomoč pri iskanju pogrešanih ljudi in obrambi kot tistih, ki pomagajo pri iskanju različnih drog, razstreliva, orožja in podobnih predmetov ter substanc. Nino Popadić, vodja oddelka za šolanje službenih psov, pojasnjuje, da psi lahko iščejo skorajda vse, saj vohajo kar od deset do stotisočkrat bolje kot človek. Ta hip je v Sloveniji na delu 78 psov za splošno uporabo ter 38 specialističnih psov. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.


23.08.2024

Raoul Wijsma - nizozemski povodni mož

Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.


23.08.2024

Žiga Murko z novim albumom Your Love

Izšel je najnovejši projekt vsestranskega glasbenika Žige Murka, album Your Love, ki predstavlja prelomnico v njegovem ustvarjanju. Žigova glasbena pot se je sicer začela z izobraževanjem v klasični glasbi, ko je študiral klavir in pozavno, in se nadaljevala na Jazzovskem konservatoriju v Rotterdamu. Med študijem in po vrnitvi v Slovenijo je nastopal na številnih prizoriščih, tako doma kot po Evropi. V zadnjih desetih letih se je uveljavil kot eden vodilnih producentov elektronske glasbe v Sloveniji, saj je izdal več kot 30 albumov in nastopal na uglednih festivalih po Evropi, Sloveniji in Ameriki. Na albumu Your Love pa se Žiga Murko prvič predstavlja kot pevec in avtor.


22.08.2024

Ključne novosti in izzivi v novem šolskem letu

Na Brdu pri Kranju je pred začetkom novega šolskega leta potekala že tradicionalna konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo, se je udeležilo veliko število ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Osrednja tema konference so bile spremembe, ki jih bodo v prihajajočem šolskem letu izvajale šole, ter prenova učnih načrtov. Nove učne načrte bodo po napovedih zavoda za šolstvo začeli uvajati leta 2026.


22.08.2024

V Kairu poteka 43. svetovna skavtska konferenca

V teh dneh se je v Kairu zbralo več kot 2000 skavtov iz 176 držav in sicer se povezujejo in izmenjujejo mnenja na 43. svetovni skavtski konferenci. Dogodek je osredotočen na proslavljanje dosežkov skavtskega gibanja, ki je doseglo rekordnih 57 milijonov članov, in na sprejetje vizionarske poti za prihodnje desetletje. Konferenca obravnava pomembne teme kot so mir, trajnost, vodenje mladih in človekove pravice. Med ključnimi govorniki so tudi predstavniki Združenih narodov. Slovenske barve zastopajo 4 člani Zveze tabornikov Slovenije: ROK PANDEL, načelnik ZTS, URBAN LEČNIK SPAIĆ, pomočnik za mreženje in partnerstva pri ZTS, JASNA VINDER, starešina ZTS in JANEZ JANI MAJES, načelnik za mednarodno dejavnost pri ZTS.


27.08.2024

Izbrane osebne zdravnike nadomeščajo ambulante za neopredeljene

Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.


21.08.2024

60 let Botaničnega rezervata Snežnik

Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.


20.08.2024

Štirje slovenski dijaki z Mednarodne kemijske olimpijade prinesli bron

V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).


20.08.2024

Demokrati na konvenciji v Chicagu v predsedniško bitko poslali Kamalo Harris

V Chicago se je mesec dni po konvenciji republikancev, kjer so potrdili Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, včeraj začela še konvencija demokratov, na kateri bodo v boj za položaj predsednika ZDA tudi uradno poslali Kamalo Harris. Komentira naš dopisnik Andrej Stopar.


19.08.2024

Humanitarne organizacije si prizadevajo, da otroke iz socialno ogroženih družin ne bi spremljala stigma in sram

Devetnajstega avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih organizacij. Lucija Vidergar je ob tej priložnosti obiskala tako Zvezo prijateljev mladine Slovenije kot tudi Slovensko Karitas, ter preverila, kako poteka zbiranje šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Na obeh organizacijah poudarjajo, da so stiske velike, pomoč pa vedno dobrodošla. Predvsem si prizadevajo za to, da otroke v šoli ne bi spremljala stigma in sram, ampak bi se počutili enakovredne svojim sošolcem.


16.08.2024

Nemci obračajo hrbet Hrvaški: draginja prazni tudi restavracije

Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.


15.08.2024

Alojzij Cvikl: "Pred nas sta postavljeni dve izbiri – sprejemanje ali razdor. Stojimo na razpotju med kulturo življenja in smrti."

V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.


14.08.2024

Marija pri Romih predstavlja lik matere vseh

Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?


15.08.2024

Ljubljanske Fužine so bile nekoč precej drugačne kot danes

Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.


14.08.2024

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, pomeni tudi poklon ženi

V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.


14.08.2024

Škodljivi vplivi požara na naše zdravje

Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels


Stran 6 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov