Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
Prevaranti običajno prodajajo kriptožetone z obljubo po pretvorbi v pravo kriptovaluto, ki bo prinesla bogastvo. Namesto bogastva pa se opeharjeni kupci kriptožetonov lahko nadejajo poznejšega spoznanja, da so nasedli v Ponzijevi shemi, ki briljantno deluje po preizkušenem receptu mrežnega marketinga. Tako so ljudje po vsem svetu vsaj 15 milijard dolarjev vložili v kontroverzni OneCoin, sledil mu je Dagcoin, zdaj je na prag Slovenije prišel še Wantage One z istimi ljudmi, ki prodajajo kriptožetone. S tovrstnimi prevarami se na Specializiranem državnem tožilstvu ukvarja okrožna državna tožilka, mag. Tanja Frank Eler. Z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
MAFIJA po slovarju slovenskega knjižnega jezika - zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija ali slabšalno: skupina ljudi, ki podtalno deluje. Torej pri nas mafijo očitno izvoli kar državni zbor. Je tudi ta del te mafije? Prav vsak sodnik svoj mandat dobi v parlamentu, vrhovni celo dvakrat. Prav tako ustavni sodniki. Komentira Jolanda Lebar
Opazovalce Italije skrbi očiten porast sovražnega govora v tej državi, rasističnih izpadov med športnimi dogodki ter spletnih groženj, usmerjenih v predstavnike judovske skupnosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o očitno ves čas prežeči nevarnosti pogovarjal s predsednikom Svetovnega judovskega kongresa, Ronaldom Lauderjem.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Neveljaven email naslov