Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
Krivulja dnevno covid pozitivnih se sicer vztrajno ukrivlja navzdol, vendar je število novih okužb še vedno visoko, včeraj so jih potrdili dobrih 2400. Vsi ti morajo ostati v izolaciji, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa jim izplačuje nadomestila. Ti izdatki za nadomestila se že pomembno zajedajo v sredstva, ki so namenjena za zdravljenja in zdravstvene storitve, v prvih petih mesecih je zdravstvena blagajna zanje izplačala 113 milijonov evrov. Ali bi se dalo to kako drugače urediti, se je Helena Lovinčič pogovarjala z direktorico ZZZS, Tatjano Mlakar. Danes popoldne naj bi o morebitni spremembi avtomatskega priznavanja bolniške odsotnosti za vse izolacije razpravljala tudi strokovna skupina za covid pri NIJZ, predvsem pa naj bi po pričakovanjih pripravila priporočila za testiranje ob pričetku šolskega pouka.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Na smučišču Cerkno ta teden poteka Zlet, največje taborjenje, ki ga Zveza tabornikov pripravi vsaka štiri leta. Tokrat se ga udeležuje 700 tabornikov, vodnikov in prostovoljcev. Program je namenjen predvsem urjenju v taborniških in preživetvenih veščinah ter usvajanju novih znanj. Tabornike je obiskala Nina Brus.
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je nova predsednica Mednarodne speleološke zveze - druga predsednica v zgodovini zveze. Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je tudi veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. O raziskovanju jam in Krasa, z veliko in malo začetnico, o dogajanjih pred več milijoni let, ki so ostala zapisana v kapnikih, napovedovanju posledic klimatskih sprememb pa tudi o raziskovanju Lune in Marsa, se je s krasoslovko, jamarko, tudi članico Evropske vesoljske agencije dr. Nadjo Zupan Hajna pogovarjala Mateja Železnikar.
Si predstavljate, da kar naenkrat neha delovati internet? Da torej niste več povezani s spletom? Pa ne samo vi, ampak ves svet? Ne le, da odpade brskanje po spletnih straneh in družbenih omrežjih, tudi marsikaj drugega se ustavi … Pred kratkim je pri Založbi Primus izšla knjiga NePovezani, ki govori prav o tem. Roman pripoveduje, kako bi se v takem primeru odzvala družba oz. posamezniki, napisal pa ga je nekdanji novinar, zdaj pa svetovalec za odnose z javnostjo Samo Trtnik.
Med 4. in 7. avgustom 2022 na Gradu Snežnik poteka deseti festival Plavajoči Grad - Floating Castle. Letošnja tema festivala je Grad skozi čas in v štirih dneh in treh nočeh se bo na 17. odrih predstavilo 170 glasbenih in gledaliških skupin iz celega sveta. Festival pa bo ob glasbi in predstavah ponudil tudi vizualne in performativne instalacije. Glavni organizator festivala je Društvo Ljubiteljev Gradu Snežnik, za program skrbi peščica umetnikov in navdušencev iz društev Matita in Plavajoči grad ter MCLU Koper, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Koper. Glasbena urednica Alja Kramar je v studio povabila idejnega vodjo festivala, Matijo Solceta.
Zaradi poglabljanja energetske krize se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnje elektrike ob pomoči plina, kot rešitev pa navedel podaljšanje delovanja preostalih jedrskih elektrarn v državi. Pojavljajo se namreč bojazni, da bo Rusija popolnoma ustavila dobavo plina v Evropo. Poziv se kreše z načrtom energetske politike, ki ga je pred enajstimi leti zasnovala vlada kanclerke Angele Merkel, ta pa je bil v zadnjem času deležen kritik.
Danes je iz ukrajinskega črnomorskega pristanišča Odesa izplula prva ladja z žitom odkar divja vojna med Rusijo in Ukrajino. Kaj to pomeni, ko govorimo o vojni, ki traja že 159. dan in kaj, ko govorimo o svetovni lakoti? O tem smo se pogovarjali s kolegom Miho Lamprehtom, zunanjepolitičnim komentatorjem Radia Slovenija.
Vodostaji nekaterih slovenskih rek so rekordno nizki, na Tolminskem so morali zaradi pomanjkanja kisika v Nadiži izloviti del postrvi in jih prenesti v bolj vodnato Sočo, saj je bilo njihovo preživetje že ogroženo. Več o problematiki nizkega vodostaja rek in toplotne obremenitve v sušnem obdobju, o potrebnih ukrepih in o napakah v gospodarjenju z vodnimi viri v preteklih desetletjih, ki se nam danes maščujejo, smo se pogovarjali z dr. Miroslavom Žaberlom, predsednikom Ribiške zveze Slovenije.
"Nasedli kit se je do tega vikenda hladil na vseh možnih koncih," pravi Urša Kanjir, sokreatorka in soorganizatorka Festivala nasedlega kita, ki bo že enajstič potekal na zadnjo julijsko soboto ob Škalskem jezeru v Velenju, in dodaja: "zdaj pa že komaj čaka na dogajanje". Obljubljajo, da bo vse tako, kot so obiskovalci navajeni, le da bo še malo boljše. Ena od stvari, ki jo vsako leto nadgrajujejo, so otroške delavnice in program za otroke, zvečer pa bo na vrsti pisano koncertno dogajanje. Festival naslavlja ekološko, umetniško in glasbeno sfero. V Jutru na Prvem se je o njem z Uršo Kanjir pogovarjala Mojca Delač.
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Razvojna banka Sveta Evrope sta v sredo podpisala posojilno pogodbo v višini 70 milijonov evrov za gradnjo novih najemnih stanovanj. Poleg tega bo republiški stanovanjski sklad iz Načrta za okrevanje in odpornost prejel 38,5 milijona evrov za nakup stanovanj. Od novega leta sicer v okviru sklada deluje Javna najemna služba, kamor lahko lastniki prijavijo prazna stanovanja, sklad pa jih neprofitno oddaja. Od začetka delovanja so pridobili zgolj 7 stanovanj. Kakšni so razlogi za to, kaj bi bilo sicer še treba urediti na področju nepremičninske problematike? Z direktorjem republiškega stanovanjskega sklada se je pogovarjala Eva Lipovšek.
Najstniki se spretno gibljejo po svetovnem spletu in najbrž ni informacije, ki je ne bi bili sposobni izbrskati. Po drugi strani je obdelava teh informacij pogosto njihova šibka točka, ker so psihološko gledano pač najstniki. Cirila Štuber se je o rezultatih ankete pogovarjala z Ajdo Petek s projekta Safe.si na Fakulteti za družbene vede.
V središču Bruslja, le dober kilometer od palače Evropskega parlamenta, že 22 let deluje Slovenski pastoralni center, katoliško duhovno središče za Slovence, ki živijo v Belgiji, na Nizozemskem in v Luxembourgu. Stavbi centra, v katerih so tudi prenočišča za slovenske študente in zaposlene v evropskih ustanovah, imata prav posebno zgodovino. Po osmih letih birokratskih zapletov sta zdaj končno dočakali začetek obnove, ki pa je vse prej kot preprosta. Zakaj, je preverjala naša bruseljska dopisnica Mojca Širok.
Ob svetovnem dnevu hepatitisa stroka znova poziva h testiranju. Tako kot vsako leto tudi letos na ljubljanski infekcijski kliniki organizirajo anonimno brezplačno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C in sicer jutri in v četrtek brez napotnice in naročanja. To je priložnost za informiranje in ozaveščanje javnosti o tej bolezni, ki lahko nezaznavno poteka desetletja, ko nato vodi do odpovedi jeter in raka. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem pa lahko to preprečimo.
Kavo je skorajda poskusil že vsak odrasel prebivalec, a vendar še vedno nekateri vedo premalo o njej, med drugim nekaj najbolj osnovnega: da ima različne odtenke okusov, ne zgolj grenkega. Za večje izobraževanje javnosti pa se trudijo tudi v Združenju Specialty kave Slovenija. S podpredsednikom Klemnom Mačkom se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Nastopil bo na Veliki nagradi Kranja
Ljubljana velja za prestolnico Evropske unije, kjer je kakovost zraka pogosto vprašljiva. Zaradi specifične kotlinske geografske lege je prevetrenost ozračja slabša, kar se kaže v višjih izmerjenih vrednosti škodljivih snovi v zraku. K temu seveda prispeva človek s svojim potrošništvom in lagodnim načinom življenja. Medtem ko na Arsu in Občini poudarjajo, da je kakovost zraka v Ljubljani večji del leta v mejah normale, v društvu Focus opozarjajo na visoka preseganja mejnih vrednosti dušikovega oksida. Kdo ima prav in zakaj, ter ključno vprašanje, ali slab ljubljanski zrak vpliva na kakovost življenja meščanov?
Lani je bil noveliran Zakon o osebni asistenci, šele zdaj pa uporabnikom postaja jasno, kakšne spremembe prinaša. Nekateri uživalci pravice in strokovnjaki problematizirajo razlikovanje med aktivnimi in pasivnimi uporabniki. Na ta račun so izvedenci Inštituta za socialno varstvo nekaterim uporabnikom, ki so dali prošnjo za povečanje števila ur osebne asistence, zmanjšali število ur ali jim pravico celo ukinili. Takšen primer je bil Ivan Vidmar. Njegova 73-letna mama Stanislava Vidmar, sicer srčna bolnica: "Sem dala prošnjo za dodatnih 10 ur osebne asistence, če jaz ostanem v bolnici, kar se pogosto zgodi. Da bi njegov osebni asistent prišel še 2 uri zjutraj, da bi ga pripravil za v VDC." Zgodilo se je nasprotno od pričakovanega, Vidmarju so 30 ur osebne asistence odvzeli. Direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc pravi, da Inštitut samo izvršuje zakon: "Ne morem se strinjati, da je bilo ljudem karkoli odvzeto. Razen tistim, ki so želeli spremembe in se niso informirali o spremembah zakonodaje." Preteklemu sistemu ocenjevanja so nekateri očitali subjektivnost, a tudi nova ureditev ocenjevanja ima pomanjkljivosti. Tako direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje Špela Režun: "Za razmisliti bi bilo, da bi se mnenje poslalo strokovnjaku iz lokalnega okolja, ki uporabnika pozna." Izpostavlja, da bi bilo nujno urediti tudi status družinskega pomočnika, saj je v primerjavi z osebnim asistentom močno podcenjen
Neveljaven email naslov