Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da ne doživimo toplotnega šoka je potrebno upoštevati par preprostih nasvetov
Še pred tednom dni smo poročali o vročini v zahodnem delu Evrope, zdaj pa ta nekaj dni vztraja tudi pri nas in zaradi tega so na ARSU v ponedeljek razglasili prvi letošnji vročinski val. Ta je zajel npr. tudi Nemčijo, Madžarsko in balkanske države; na Hrvaškem so v obalnih delih zaradi temperatur, ki bi se lahko povzpele do 37 stopinj C, razglasili rdeči alarm. Tudi pri nas ne bo veliko hladneje, danes naj bi najvišje dnevne temperature dosegle 34 oz. na Goriškem in v Vipavski dolini 36 stopinj C.
Visoke temperature najbolj prizadenejo starejše, otroke in bolnike, ljudi, ki delajo na prostem, ter tiste s slabšim socialno-ekonomskim statusom. V izogib nevšečnostim z zdravjem, ki so posledica vročine in jih v urgentnih centrih po Sloveniji beležijo praktično vsako leto, smo vas s pomočjo dr. Simone Perčič z NIJZ in mag. Tanje Cegnar z ARSA spomnili na nekaj preventivnih ukrepov:
- telo izgublja temperaturo z znojenjem, zato je potrebno v teh dneh piti dovolj vode. Pijemo jo v krajših presledkih in ne naenkrat. Ni priporočljivo pitje alkohola in kofeinskih pripravkov, saj povzročijo hitrejše odvajanje vode.
- jejmo dovolj sadja in zelenjave. Na našem jedilniku naj bo lahka, nemastna prehrana. Glavni obrok lahko zaužijemo nekoliko pozneje v dnevu, ko ni več tako vroče.
- v času največje vročine, med 12. in 17. se umaknemo v zaprte prostore. Prav tako se športnih aktivnosti lotimo šele zvečer ali zgodaj zjutraj.
- pred UV sevanjem se bomo najbolje zaščitili, če gremo v gozd ali z dolgimi oblačili, klobučkom, sončnimi očali in kremo.
- pokrivanje dojenčkov, ki so v vozičkih, z lahkimi odejami ni dobro.
- otrok ne puščajo v vozilu na vročini, saj je to kot pečica – se zelo hitro segreje. Tudi na pot se odpravimo vsaj 5 minut prej, da lahko prezračimo vozilo. Ko pa smo v njem, naj ne bo temperatura prenizka. Pred postankom jo zvišajmo, da čim bolj izenačimo notranjo in zunanjo temperaturo.
Če pri sebi ali drugih opazite znake toplotnega šoka, kot so dehidracija, vrtoglavica, motnje koncentracije ali hitrejši srčni utrip, se takoj umaknite v senco, pokličite zdravniško pomoč in mirujte.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
“Povej mi, koliko zaslužiš, in povem ti, kaj delaš”. Generacija X vidi v delu smisel, generacija Y išče smisel v delu. Številni zaradi preživetja delajo pri dveh delodajalcih in v oblikah dela, ki ne zagotavljajo socialno-pravne varnosti. Zaradi nestandardnih oblik dela in digitalizacije so delavci pogosto postali volkovi, sindikalizem pa njihov plen. Je delo vrednota samo takrat, ko nam je všeč in prinaša socialni status? Ta in druga razmišljanja ljudi različnih poklicev o delu odstiramo v praznični oddaji ob 17-ih.
Jasna Likar Jelinčič je v svet organizacije porok prišla pred približno šestimi leti, ko je prevzela podjetje Pravljični trenutek. Njena naloga je, v grobem, da nase prevzame vso odgovornost in nervozo mladoporočencev.
V duhu minulega praznika, dneva upora proti okupatorju, se lahko spominjamo tudi upora Slovencev ponemčevanju slovenskih gora ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Leta 1893 so Slovenci ravno zaradi vse bolj agresivnega vpliva nemškega DÖAV oziroma Deutscher und Österreichischer Alpenvereina na poimenovanje poti, gora in koč, ki so bile prvenstveno namenjene nemškim 'turistom', kakor so takrat poimenovali gornike, sklenili ustanoviti SPD - Slovensko planinsko društvo. In tu se zgodba, o kateri smo se pogovarjali s članom uredniškega odbora Planinskega vestnika in avtorjem članka 'Vzpon in propad Kranjske sekcije DÖAV, Dušanom Škodičem, šele začne.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je kadrovsko prepišno obdobje. Najprej zato, ker imajo ob siceršnjem pomanjkanju kadrov zaposleni večjo pogajalsko moč in hitreje zapustijo starega delodajalca ter odidejo k novemu. Drugič pa zato, ker se nam obeta sestava nove, drugačne vlade, z njo pa na vodstvene položaje v državnih službah in državnih podjetjih prihajajo novi kadri. Ena najbolj spoštovanih kadrovnic pri nas je Milena Pervanje, ki se je z iskanjem primernih kandidatov za različne položaje ukvarjala zadnjih 25 let, zdaj je izdala tudi priročnik z naslovom Skrita moč – šest stebrov uspešnega kadrovanja.
Za nami sta dve leti pandemije, dve leti negotovosti in nenehnih sprememb, prilagajanja, novega načina življenja in seveda tudi drugačne rabe tehnologije. Strokovnjakinje in strokovnjaki so veliko opozarjali o čustvenih in duševnih stiskah otrok in mladih v tem času. Kakšne so posledice pandemije in zaprtja, ko gre za prekomerno rabo digitalnih tehnologij? Kaj bi morali narediti za »sanacijo« povzročene škode? Ali lahko tehnologija ne le krši, temveč tudi omogoča spoštovanje pravic otrok v digitalnem okolju? Urška Henigman je na pogovor o tem pred mikrofon povabila Roka Gumzeja s Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout.
Projekt 1000 ur zunaj je zasnovala magistrica gozdarstva in ljubiteljica narave Lucija Odar. Drevo s 1000 lističi v krošnji spodbuja k preživljanju prostega časa v naravi. Za vsako uro, ki jo preživimo zunaj, pobarvamo en listič. Cilj je, da je krošnja drevesa pobarvana v enem letu.
Janko Prunk je bil eden prvih slovenskih zgodovinarjev, ki so se po drugi svetovni vojni začeli ukvarjati s katoliško politiko na Slovenskem. Svojo vlogo v zgodovinopisju je dokončno napovedal z doktorsko disertacijo o krščanskih socialistih med obema vojnama. Ta je pred 45 leti izšla v knjigi Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. To je bil čas, ko smo si tudi Slovenci z uporom proti okupatorju pridobili ugled v mednarodni skupnosti, hkrati pa spoznali tisto, kar je Edvard Kocbek septembra 1945 strnil v zapis, da je slovenski narod v osvobodilnem boju spoznal tri nasprotnike: okupatorja, klerikalizem in ekskluzivnost kompartije …. Dr. Janko Prunk je nedavno svojemu raziskovalnemu delu dodal še literarni prvenec – roman Iskanje pristana, v katerem se prav tako srečuje s tematiko druge svetovne vojne na Slovenskem. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Strah je ena izmed vse bolj poudarjenih čustvenih resničnosti današnjega časa in se kaže v različnih oblikah ter občutno vpliva na naše doživljanje, vedenje ter zaznavo smisla. Pogovor s predsednikom Slovenskega društva za logoterapijo Logos mag. Martinom Liscem,
Ljubljančanka Nada Tarman, ki je 2. aprila dopolnila 100 let, se je rodila na Ohridu, kjer je njen oče služboval kot puškarski mojster. Njeno življenje je v največjem delu povezano z Ljubljano, kjer se je že na začetku okupacije vključila v odporniško gibanje. Sredi meseca aprila 1945 so dekleta iz partizanskih vrst pozvali na avdicijo, ki jo je pripravil Radio Osvobodilne fronte (ROF). Nadin govor je bil odlično ocenjen. Prve dni po osvoboditvi je delovala v Ljubljani, nato pa je s tedanjim upravnikom Radia Ljubljana Antejem Novakom odšla v Celovec ter od tam v Maribor, kjer je za nekaj mesecev prevzela vodenje novoustanovljenega Radia Maribor. Na tisti čas Nado Tarman še danes spominja nekaj dobro ohranjenih fotografij, med njimi tista s podobo lepe 23 - letne črnolaske v britanski vojaški bluzi in križcem, ki jo je neznani fotograf posnel v radijskem studiu na Koroški cesti 19 v Mariboru.
Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.
Problematika pomanjkanja kadra se med drugim kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice in premajhnem številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah.
Na državnozborskih volitvah so volivke in volivci v prvi vrsti izrazili nezaupnico vladi Janeza Janše z največjo vladno strank SDS na čelu. To potrjuje izjemno visoka volilna udeležba in taktično glasovanje, zaradi katerega je Gibanje Svoboda, novinka na političnem prizorišču pod vodstvom Roberta Goloba, zmagala z naskokom, žrtve množičnega zavračanja poražene SDS pa so tudi stranke opozicijske alternative KUL.
Volitve so budno spremljali tudi umetnice in umetniki in ostali kulturni ustvarjalci. Ni skrivnost, da z ministrovanjem Vaska Simonitija, kljub rekordnemu proračunu za kulturo, niso bili zadovoljni. Največ prahu je dvigovalo razdeljevanje sredstev na javnih razpisih, kadrovanje in pogosto, tako kulturniki, zaničljiv odnos do resorja. Miha Žorž je o obetih in pričakovanjih za prihodnje povprašal nekaj ustvarjalk in ustvarjalcev s področja neodvisne umetniške scene.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Neveljaven email naslov