Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Uvozna cena tuje zelenjave, obdelane s snovmi, ki v Sloveniji niso dovoljene, postaja kriterij za določanje odkupne cene domače zelenjave
Na trgu je okoli 35 do 40 % slovenske zelenjave, medtem ko večino še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, Portugalske, Španije in Italije. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug.
Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz Kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave.
Naša proizvodnja tehnološko ni prilagojena podnebnim spremembam, da smo v preteklih letih premalo investirali v zaščito, v rastlinjake, v sodobne tehnologije, da je še veliko ročnega obiranja, da naša zelenjava še vedno raste v zemlji. Dosežena cena vsega tega ne odraža in posledično prihaja do opuščanja pridelave.
Slovenski potrošnik je ozaveščen, da je lokalno pridelana zelenjava, ki ni podvržena dolgim transportom, bolj kakovostna, bolj sveža in vsebuje zato več hranilnih snovi. Pridelovalci menijo, da je zanjo tudi pripravljen plačati nekaj več. Trgovci pa skušajo svojo konkurenčnost uveljaviti prav z oglaševanjem čim nižjih cen v Sloveniji pridelane zelenjave, kar se odraža v nizkih cenah za pridelovalce. Pridelovalci letos v primerjavi z lani za zelenjavo iztržijo vsaj 10 % manj.
V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami izbor fitofarmacevtskih sredstev bolj omejen, uporaba sredstev za ohranjanje svežosti ni dovoljena. Zahteve glede škropljenja so višje, a to v ceni ni ovrednoteno. Nadzor uvožene zelenjave pa je dvomljiv.
Ta kvaliteta, ki jo dosegajo naši pridelovalci na prodajni polici, ni dovolj ovrednotena. Velike količine zelenjave, ki prihajajo iz tujine, so pridelane čisto pod drugačnimi pogoji. Skoraj bi lahko rekli, da gre za industrijsko pridelavo, ki zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin v Sloveniji ni možna.
Slab tržni položaj izvira iz nepovezanosti, kar slabi položaj pridelovalcev na trgu. Glavni izziv je torej povezati pridelovalce in s tem izboljšati nastop na trgu. V ptujski Kmetijski zadrugi zagovarjajo ustanovitev borze za domačo zelenjavo.
Prek borze za doma pridelano zelenjavo bi bili speljani vsi tokovi ponudbe in povpraševanja za vso tržno zelenjavo. Menimo, da bi bil potem tudi nastop na trgu enakopraven, položaj pridelovalcev bi se finančno lahko izboljšal.
Mnogi predlagajo uvedbo masnih bilanc, s katerimi bi lahko spremljali masne tokove od njive do trgovskih polic, kar bi preprečilo tudi ponarejanje deklaracij in nepravilnih oznak o poreklu. Drugi se zavzemajo za vstop v shemo Izbrana kakovost Slovenije, ki edina poleg visoke kakovosti zagotavlja tudi slovensko poreklo. Tretji, ki gledajo bolj kratkoročno, pa v tem vidijo samo dodatne stroške.
Iz Evrope sicer prihajajo poročila o veliki prizadetosti pridelka zelenjave zaradi letošnje ekstremne suše, zlasti v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Veliki Britaniji, Madžarski in Poljski. Škoda v evropskem kmetijstvu bo velika, končni izpad pa bo mogoče oceniti šele po spravilu jesenskih pridelkov.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Uvozna cena tuje zelenjave, obdelane s snovmi, ki v Sloveniji niso dovoljene, postaja kriterij za določanje odkupne cene domače zelenjave
Na trgu je okoli 35 do 40 % slovenske zelenjave, medtem ko večino še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, Portugalske, Španije in Italije. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug.
Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz Kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave.
Naša proizvodnja tehnološko ni prilagojena podnebnim spremembam, da smo v preteklih letih premalo investirali v zaščito, v rastlinjake, v sodobne tehnologije, da je še veliko ročnega obiranja, da naša zelenjava še vedno raste v zemlji. Dosežena cena vsega tega ne odraža in posledično prihaja do opuščanja pridelave.
Slovenski potrošnik je ozaveščen, da je lokalno pridelana zelenjava, ki ni podvržena dolgim transportom, bolj kakovostna, bolj sveža in vsebuje zato več hranilnih snovi. Pridelovalci menijo, da je zanjo tudi pripravljen plačati nekaj več. Trgovci pa skušajo svojo konkurenčnost uveljaviti prav z oglaševanjem čim nižjih cen v Sloveniji pridelane zelenjave, kar se odraža v nizkih cenah za pridelovalce. Pridelovalci letos v primerjavi z lani za zelenjavo iztržijo vsaj 10 % manj.
V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami izbor fitofarmacevtskih sredstev bolj omejen, uporaba sredstev za ohranjanje svežosti ni dovoljena. Zahteve glede škropljenja so višje, a to v ceni ni ovrednoteno. Nadzor uvožene zelenjave pa je dvomljiv.
Ta kvaliteta, ki jo dosegajo naši pridelovalci na prodajni polici, ni dovolj ovrednotena. Velike količine zelenjave, ki prihajajo iz tujine, so pridelane čisto pod drugačnimi pogoji. Skoraj bi lahko rekli, da gre za industrijsko pridelavo, ki zaradi razdrobljenosti kmetijskih površin v Sloveniji ni možna.
Slab tržni položaj izvira iz nepovezanosti, kar slabi položaj pridelovalcev na trgu. Glavni izziv je torej povezati pridelovalce in s tem izboljšati nastop na trgu. V ptujski Kmetijski zadrugi zagovarjajo ustanovitev borze za domačo zelenjavo.
Prek borze za doma pridelano zelenjavo bi bili speljani vsi tokovi ponudbe in povpraševanja za vso tržno zelenjavo. Menimo, da bi bil potem tudi nastop na trgu enakopraven, položaj pridelovalcev bi se finančno lahko izboljšal.
Mnogi predlagajo uvedbo masnih bilanc, s katerimi bi lahko spremljali masne tokove od njive do trgovskih polic, kar bi preprečilo tudi ponarejanje deklaracij in nepravilnih oznak o poreklu. Drugi se zavzemajo za vstop v shemo Izbrana kakovost Slovenije, ki edina poleg visoke kakovosti zagotavlja tudi slovensko poreklo. Tretji, ki gledajo bolj kratkoročno, pa v tem vidijo samo dodatne stroške.
Iz Evrope sicer prihajajo poročila o veliki prizadetosti pridelka zelenjave zaradi letošnje ekstremne suše, zlasti v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Veliki Britaniji, Madžarski in Poljski. Škoda v evropskem kmetijstvu bo velika, končni izpad pa bo mogoče oceniti šele po spravilu jesenskih pridelkov.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
V Münchnu se bosta čez par minut na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Kakšno je vzdušje v Münchnu, na Pogačarjevem trgu in v Mariboru smo preverili z našimi dopisniki.
Danes je svetovni dan beguncev. Po podatkih Agencije OZN za begunce - UNHCR - se stanje v svetu slabša, število beguncev pa raste že dvanajst let zapovrstjo. Več kot polovica od 120 milijonov ljudi na begu ostaja znotraj meja lastne države, od dobrih 43 milijonov azilantov in drugih beguncev pod mednarodno zaščito pa jih je kar tri četrtine našlo zavetje v državah, ki sodijo med revne. Več v intervjuju Janka Petrovca s predstavnikom Agencije OZN za begunce, Filippom Ungarom.
S pravočasno zdravstveno obravnavo ne le, da človeku izboljšamo kakovost življenja, ga pozdravimo pa tudi skrajšamo bolniške odsotnosti. To velja za večino zdravstvenih storitev, pa tudi za fizioterapijo, kjer veliko vlogo igra čas. Človek po operaciji, poškodbi, ob hudih bolečinah ob čakanju na termin neredko utrpi nepopravljive posledice. Namreč fizioterapija je ena od tistih zdravstvenih storitev, kjer bolnik čaka nedopustno dolgo, čakalne vrste pa se le še daljšajo. Helena Lovinčič se je o tem pogovarjala z vodjo fizioterapije v Mariborskem zdravstvenem domu.
Neveljaven email naslov